Oki s svojo večopravilno napravo na osnovi lesarske tehnologije tiskanja meri na mikro- in majhna podjetja, ki potrebujejo napravo, ki je sposobna veliko natisniti in poskenirati, a ne potrebujejo barvnega tiska. Ločljivost, ki jo tiskalnik ponuja, je 1200 x 1200 pik, kar je dovolj za ta razred naprav. Različica, katere oznaka se konča s črko W, ima poleg fiksnega priključka za računalniško omrežje tudi vmesnik Wi-Fi. Ta se vse bolj uveljavlja v tej kategoriji naprav, saj mala podjetja, še bolj kot velika, pazijo na stroške. En tiskalnik za nekaj zaposlenih je več kot dovolj, postaviti ga je treba na mesto, kjer imajo vsi enak dostop do njega, ni pa nujno, da je tam tudi priključek v žično omrežja.

Naprava je tudi faks, a roko na srce, tovrstna komunikacija vse bolj izumira. Poleg tega, da je lahko klasičen tiskalnik/skener priključen v računalniško omrežje, je tudi samostojni kopirni stroj, lahko pa tiska datoteke oziroma shranjuje datoteke skenov na USB-ključ. Na prednji strani je v ta namen USB-vtičnik. Kapaciteta podajalca za papir nad skenerjem je 50 listov, kapaciteta predala za papir pa 250 listov, pri čemer lahko tiskalnik tiska in skenira tudi dvostransko. Teoretična hitrost tiskanja je 35 strani na minuto.

Sprednja nadzorna plošča ima po našem mnenju veliko gumbov, dobršen del jih pripada funkciji faksa, najbolj uporabljene pa so vizualno in ergonomsko dobro postavljene. Zaslon je majhen, mogoče ga je dvigniti iz vodoravne v navpično lego, nastavitev in upravljanje pa sta tipična za ta tip naprav.

Kakovost tiska je pričakovano nekoliko nad povprečjem za ta cenovni razred, pohvalimo lahko tudi sorazmerno nizko ceno izpisa (okoli 1,5 centa, odvisno od tega, kaj tiskamo). Kar z drugimi besedami pomeni, da ta naprava ponuja uravnoteženost med hitrostjo tiskanja, kakovostjo izpisa, vgrajenimi mehanizmi za podajanje papirja in funkcijami večopravilnosti.

Moj mikro, Januar Februar 2013 | Jan Kosmač