Za

Linija SSD-diskov Vertex podjetja OCZ je znana po svojih zmogljivostih že od samega začetka serije. Tokrat smo premierno preizkusili novo generacijo pogona, imenovano Vertex 4. Dobro leto po OCZ-jevem prevzemu proizvajalca pomnilniških krmilnikov Indilinx se znanje tega novega dela podjetja zrcali tudi v novih SSD-pogonih. Čeprav je OCZ najprej oznanil, da Vertex 4 temelji na Indilinxovem novem krmilniku Everest 2, se je nekaj tednov pozneje to izkazalo za le delno resnično, saj so prvi preizkuševalci v pogonu odkrili Marvelov krmilnik. Ta pristop ni nič nenavadnega, saj podobno dela kar nekaj konkurentov (Crucial m4, Intel 510). OCZ je prvotno objavo obrazložil s tem, da je sestavni del vsakega čipa strojna koda (program, ki ga čip poganja), in tega naj bi zanj v celoti napisal Indilinx. Skupaj z Marvelom so razvili celotno platformo, ki resda sestoji iz Marvelovega čipa, a ta deluje pri višji frekvenci kot drugje. Kakor koli že, novi pogoni se tako oddaljujejo od Sandforceovih krmilnikov, s katerimi je bilo po naših podatkih kar nekaj težav. Te se niso kazale vedno, a naj bi v Vertexu 3 po besedah slovenskega uvoznika dosegale kar štiri odstotke reklamacij, kar je skoraj dvakrat več, kot je povprečje pri Intelovih SSD-jih (in še vedno skoraj pol manj od sedmih odstotkov, kot jih dosegajo najboljši mehanski trdi diski). Vertex 4 gradi torej na novem krmilniku, mi pa smo ga temeljito preizkusili. Najprej nam je bila všeč precej ugodna cena, ki je na ravni predhodnika oziroma celo malenkostno nižja. Zmogljivostno gledano ima namreč novinec le približno primerljive hitrostne zmogljivosti predhodnika oziroma je pri zapisovanju pod njimi. Razlog se skriva v drugem načinu delovanja Vertexa 4, saj je predhodnik uporabljal Sandforceov krmilnik, ki se je za doseganje visokih hitrosti zanašal še na strojno stiskanje podatkov. Vertex 4 je zato na klasičnem sintetičnem testu počasnejši od njega, ampak če testiramo zmogljivost na podatkih, ki jih ni mogoče dodatno stisniti, Vertex 4 zablesti v povsem novi luči, saj še vedno dosega praktično enako hitrost kot prej – in precej višjo od predhodnika. Lahko rečemo, da se v realnem testu vsakodnevne uporabe odreže odlično, sploh po nadgradnji strojne kode na verzijo 1.4. V testu CrystalDiskMark smo pri sekvenčnem zapisovanju dosegli prek 430 MB/s, pri 4K naključnem pa 28 MB/s pri branju in prek 80 MB/s pri zapisovanju, kar so impresivne vrednosti, ki pa postanejo rekordne, če vklopimo še vrstičenje, saj se dvignejo prek sanjskih 300 MB/s. Meritve IOPS se ustavijo pri kar 120 tisoč! OCZ-jev paradni konj je daleč od popolnega, saj nova strojna platforma zahteva dodatno fino nastavljanje in odpravo hroščev, a s tempom razvoja firmware in odlično podporo ter predvsem podaljšano garancijo na pet let dajejo vtis, kot da vedo, kaj delajo, in so ob tem resni. Dodatna stvar, ki nas je ob nekajkratni izgubi podatkov na SSD-diskih prepričala, je nova tehnologija Ndurance 2.0, ki združuje več mehanizmov za odpravo napak in manjšo utrujanje pomnilniških celic, kar dviga prag zanesljivosti pogona in daljša življenjsko dobo. In vse to ob visoki hitrosti.

Proti

Disk ima višino 9,5 milimetra in v različici za nove prenosnike 7-milimetrski ne obstaja. Trenutni hrošči so pereči, a bodo verjetno odpravljeni pred izidom naslednje številke revije.

Moj mikro, maj 2012 | Jaka Mele