Za

Po slabem desetletju nadvlade Nokie nad drugimi proizvajalci telefonov, in po dveh letih, ko telefonov skorajda nismo pokrivali (sploh pa ne Nokie, ki je imela vsaka dva tedna na trgu nov model), smo se odločili pogledati tudi novo generacijo Nokijinega pametnega telefona s ceno, ki je dosegljiva tudi malemu človeku. Z vsemi izkušnjami, ki jih Nokia ima, smo pričakovali dober telefon, dodelano uporabniško izkušnjo in v navezi z brezplačno navigacijo Ovi tudi »ultimativen« telefon. Nokia X6 je na prvi pogled všečna. Večino sprednje strani zaseda na dotik občutljiv (kapacitiven in dobro delujoč) zaslon z visoko ločljivostjo, pod katerim se skrivajo z linijo ohišja zliti trije gumbi. Zaslon je dovolj svetel, a na prostem le povprečno vidljiv. Nokia X6 je nabita s funkcijami in lahko bi rekli, da je N97 v glasbeni preobleki, saj telefon spada v družino XpressMusic. Vgrajeni so wi-fi, A-GPS ter fotoaparat s 5 megapikami, opremljen s samodejnim ostrenjem in LED-bliskavico. Lepo je da zna več aplikacij delovati sočasno, in prikladno je da, že v domačem zaslonu na seznamu aplikacij vidimo, katera aplikacija še vedno deluje v ozadju in torej ni zaprta. Tu sta seveda obvezni odjemalec za Facebook ter brezplačna navigacija OVI, ki je verjetno tudi največja dodana vrednost pri odločitvi za Nokio. Virtualna tipkovnica deluje dobro, zlasti v navezi s slovenskim slovarjem T9.

Proti

Nerazumljivo se nam zdi, da telefon, namenjen glasbenim navdušencem, katerih apetit po velikem številu skladb in pomnilniški kapaciteti je pregovoren, ne omogoča dela s pomnilniškimi karticami. Med uporabo smo imeli ves čas občutek, kot da sta najnovejši Symbian gradili dve ekipi. Uporabniški vmesnik je kaotičen. Včasih je treba za potrditev izbire oziroma dejanje pritisniti fizično tipko na dnu telefona, drugič potrditi izbiro na spodnjem delu zaslona (s pritiskom na zaslon), spet tretjič se tipka pojavi na vrhu zaslona. V nekaterih menijih je treba pri strani premikati drsnik, spet drugje moramo s prstom zaslon potegniti navzdol/gor tako kot pri pametnih telefonih tipa Android/iPhone … Včasih je celo težko poklicati ali se oglasiti na klic. Neverjetno. Odzivnost telefona je zelo nihajoča – včasih se aplikacija ali izbira v meniju požene takoj, drugič s tudi do nekajsekundno zamudo. Telefonu krvavo manjka tipka za »nazaj«, saj s pritiskom na izhod oziroma tipko za končanje klica pademo nazaj na prvi zaslon. Kakovost kamere je za 5 megapik le povprečna, pričakovali smo več. Tudi samo ohišje deluje preveč plastično in krhko. Spletni brskalnik nas je razočaral.

Moj mikro, poletje 2010 | Jaka Mele