Nikon D200 se je po dveh letih poslovil, in to kako! Model, ki je bil prelomnica po Nikonovi stagnaciji in ki je tekmecem pokazal, kako mora biti narejen fotoaparat v polprofesionalnem razredu, je bil prodajna uspešnica. Razvoj gre žal v današnjem času naprej s takšno hitrostjo, da včerajšnji junaki padajo in zamenjujejo jih novi heroji. Iz Nikonovega »hleva« so pripeljali novega paradnega konja, ki bo očitno uspeh prejšnjega modela nadgradil, presegel in blagovno znamko Nikon še močneje zasidral na vrhu med proizvajalci fotografske opreme.

Nikon D300, ki so ga javnosti predstavili v septembru, je bil najprej manjši šok, saj so tehnične specifikacije nakazovale nekaj, čemur niso verjeli niti najbolj zagreti Nikonovi uporabniki. Aparat je bil na papirju podoben profesionalnemu modelu Nikon D2Xs, ki je bil do nedavnega orodje za profesionalce, danes pa spoznavamo, da se je tehnologija iz profesionalnega razreda preselila v polprofesionalni, ljubiteljski rang. Nikon je hkrati z modelom D300 predstavil tudi Nikon D3, stroj za reporterje, o katerem bomo podrobneje pisali kdaj drugič. naj omenimo le, da je preskok na višje standarde pri tem aparatu podoben kot pri manjšem bratu, D300.

Eden redkih sklopov pri aparatu D300, ki ni bil deležen revolucije, je ohišje aparata. Magnezijeva zlitina, ki je uporabljena pri tem aparatu, daje ohišju izredno trdnost, obenem pa je material zagotovilo za lahkost ohišja. Oblika je pridobila nekaj bolj zaobljene linije, ergonomijo in razpored tipk pa so povzeli po modelu D200. Zakaj menjati nekaj, kar je dobro? Inženirji so na zadnjo stran dodali le izredno velik zaslon z ločljivost 920.000 pik, ki omogoči izjemno natančen predogled posnetih fotografij in nič drugega. Vse tipke so na istih mestih, tako da smo seznanjanja z novostmi deležni v šele v notranjosti aparata.

V aparatu se skriva 12-milijonsko tipalo CMOS formata DX, za katerega smo upali, da se bo izkazal bolje od tistega v aparatu D2Xs, ki mu je po velikosti enak. Pozitivna presenečenja so redka, a tokratno je bilo izredno: tipalo in z njim najnovejši procesor (EXCEED), predvsem pa algoritmi, ki skrbijo za verno predstavitev posnetkov, omogočajo izredno detajlne posnetke, ki so tudi kljub šumu tipala pri višjih ISO-vrednostih polni podrobnosti, barvno bogati in celo pri občutljivosti tipala ISO 3200 brezpogojno uporabni. Bliskavica pri Nikonovih aparatih ni več tako nujen kos opreme!

Aparati zadnje generacije so vsi do zadnjega pridobili tudi pri hitrosti. Novi procesorji nam kažejo že prav neverjetne zmožnosti. D300 zmore posneti šest posnetkov v sekundi, z dodatnim baterijskim držalom in baterijo, ki jo poznamo že iz aparata D2Xs, pa celo osem. Tudi če snemate v formatu RAW (skoraj 20 MB ena fotografija), zmore D300 posneti preko 20 posnetkov naenkrat, odvisno od nastavitev.

Zgodba o hitrosti se nadaljuje tudi pri AF-modulu CAM3500, ki si ga D300 deli s pro ohišjem D3. Ostrenje je izredno natančno in hitro. Brez težav lahko rečemo, da vsaj tako, če ne boljše, kot je bilo v aparatu D2Xs. 51 AF-točk za samodejno ostrenje zagotavlja, da bo večina posnetkov pravilno izostrenih. Jasno, tu ne moremo mimo šibkejšega člena: fotografa. Dejstvo je, da so aparatu edina omejitev fotografovo znanje in izkušnje. V 3D-načinu ostrenja, ki omogoča izredno hitro AF-sledenje premikajočemu se motivu, se CAM3500 resnično izkaže.

Preverjanja zmogljivosti aparata kot celote smo se tokrat lotili v izredno zahtevni nalogi. Odnesli smo ga v naravo. Predvsem smo bili navdušeni nad robustnostjo ohišja, saj mu niso prišli do živega ne izreden mraz, sneženje, dež − nič od tega, kar lahko doživite v zimskem dnevu v visokogorju. Aparat je deloval brezhibno pri -8 stopinjah, ki jih je dodatno začinil izredno močan veter. Ena od večjih zamer pri aparatu D200 je bila poraba energije, ki je omogočala le 300−400 posnetkov z enim polnjenjem. V hudem zimskem mrazu se je to odražalo še toliko izraziteje. Za D300 lahko rečemo le to, da energija ni več vprašanje, saj baterija deluje in deluje zaradi vsaj 30 % manjše porabi aparata. AF je deloval brezhibno tudi v zelo nekontrastnem sivo-belem dnevu, ki ga nam pričarata sneg in megla. Predvsem smo spoznali, da za slabe posnetke ne moremo valiti krivde na tehniko. Aparat je enostavno zmogljiv! V skrivnosti nastavitev, ki se bohotijo v menijih, v tokratnem opisu ne bomo šli, saj so le za slednje pri Nikonu spisali več kot 200-stranska navodila, zato naj le pripomnimo, da aparat lahko individualno prilagodimo še tako zahtevnemu uporabniku.

Pravzaprav se uporabniku ves čas fotografiranja poraja vprašanje, kaj ostaja velikim. Jasno, da so v profesionalnem razredu ohišja bolj robustna, AF-moduli še zmogljivejši, kakovost fotografij na še višji ravno, a to, kar smo do včeraj hvalili pri aparatu D200 in celo D2Xs, je s prihodom modela D300 pozabljeno, saj so se karte premešale in nove zgodbe inženirjev, ki delajo za nas, se bodo verjetno vrtele v nove smeri. Prvi vtis, da današnje kamere zmorejo vse, bodo proizvajalci demantirali že s prihodom naslednikov. Tako kot je D300 odpihnil modela D200 in D2Xs, bo tudi njemu rok trajanja pisal marketinški oddelek v korporaciji Nikon. zdaj pa se z njim veselimo in uživajmo v fotografiranju, ki je postalo še za stopnjo enostavnejše.
Nikon D300 v tem trenutku v svojem razredu nima konkurence. A že kmalu bo sledil napad ....

Objavljeno: Moj mikro februar 2008 | Jure Frelih