Nikonov novi Coolpix sodi na najvišjo stopničko malih kompaktnih fotoaparatov. To da jasno vedeti že ob prvem stiku, saj je ohišje povečini iz magnezijeve zlitine, ročaj za desnico pa odet v gumo. Da meri na resnejše uporabnike, morda celo kakšnega poklicnega fotografa na počitnicah, kaže pomanjkanje kromiranih in drugih »šminkerskih« dodatkov. Tu so še sani za uporabo zunanje bliskavice, zapisovanje fotografij v formatu RAW in nasploh dobro, v prijaznih svetlobnih razmerah pa zares odlično samodejno ostrenje. Omeniti je treba še »eksperimentalni« sladkorček – vdelani GPS-sprejemnik, ki beleži lokacijo posnetih fotografij (in se vampirsko zagrize v dolgoživost baterije). Upoštevajoč množico uporabnih pripomočkov je P6000 lahek in majhen, za silo se znajde že v hlačnem žepu. Davek plačuje z razmeroma skromnim LCD-zaslonom (diagonale 7 cm, ločljivosti 230.000 pik) in vdelano bliskavico, ki jo je pred uporabo treba izvleči s pritiskom na gumb. Objektiv premore za ta razred običajen, »le« štirikraten razpon goriščnice, ki pa se začne pri širokih 28 mm in je pred tresavico varovan z mehanskim umirjevalnikom. Za konec še ena kaprica: baterijo se polni s priklopom fotoaparata v električno omrežje – ločen polnilnik ni priložen, ga je pa moč kupiti.

Moj mikro, januar 2009 | Alan Orlič Belšak