Boj za kupce je na vseh segmentih zelo trd in proizvajalci imajo vedno pripravljen odgovor na konkurenco. To velja tudi za Nikon, ki se dobro zaveda, kaj uporabniki iščejo. P5000 meri predvsem na zahtevnejše kupce, kar iz velikosti samega fotoaparata težko razberemo. A že dejstvo, da je ohišje iz magnezijeve zlitine, pove, kam meri proizvajalec. V primerjavi s Canonom G7, ki mu je tako rekoč neposredni tekmec, ima močno odebeljen desni del, kar omogoča lažje in močnejše držanje. Praktično ga lahko upravljamo le z eno roko, kar utegne včasih priti zelo prav. Na gornjem delu ohišja najdemo nastavek za dodatno bliskavico, uporabimo lahko vse, kar ima Nikon v svoji trenutni zbirki. Zaslon je seveda velik, kdor pa ga ne želi uporabljati, mu še vedno preostane optično kukalo. Možnosti za fotografiranje je kar nekaj, poleg scenskih so na voljo tudi polavtomatske ter ročne nastavitve. Zahtevnejši uporabniki bodo cenili dodaten gumb, ki ima možnost nastavitve poljubne funkcije, kot sta na primer občutljivost ali izravnava beline. P5000 ima kar nekaj možnosti, ki bodo zadovoljile zahtevnejše uporabnike. Tudi kakovost slike je dobra, čeprav je občutljivost ISO 3200 uporabna le v skrajni sili. Od te imajo največ verjetno v marketinškem oddelku, saj lahko napišejo, da imajo nekaj več kot drugi. Pri fotoaparatu smo pravzaprav pogrešali le malce daljšo goriščnico, saj je 3,5x včasih malce prekratka. Še dodaten korak naprej bi bil široki kot, saj je v prostoru 35 mm včasih hitro premalo. Oboje se da rešiti s predlečami, a to je seveda za uporabnika že dodaten strošek.

Alan Orlič