Že med preizkusom predhodnika L100, smo bili zelo presenečeni nad odlično zasnovo fotoaparata. Do zdaj so bili kompaktneži z ultrazumom navadno preveč zapleteni za nezahtevnega uporabnika, ki ne potrebuje preobilje podrobnih nastavitev in različnih funkcij. L110 je zelo dobra nadgradnja, ki pa se vestno drži filozofije iz modela L100: preprost za uporabo in z vsemi ključnimi nastavitvami, ki jih potrebuje povprečen uporabnik. Ergonomija ohišja je zelo posrečena sama kakovost izdelave pa bi lahko bila za vzor tudi kašnemu dražjemu modelu iz tega segmenta. Objektiv je ostal isti z 15x razponom zuma ter pokriva goriščnice med 28–420 mm. Slikovni senzor ima tokrat 12,1 Mp ter občutljivost ISO med 80–6400 (3200 in 6400 ISO samo pri ločljivosti 3 Mp), video je moč snemati v HD-ločljivosti 1280 x 720, podprt pa je z odličnim stereo zvokom, mikrofona sta na vrhu fotoaparata in odlično opravljata svojo funkcijo. L110 ima vgrajen kar sistem 5x proti zameglitvi posnetkov. Visoki nastavitvi ISO 3200 in 6400 sta vsekakor pripomogla k temu, da fotoaparat učinkoviteje zamrzne gibanje, hibridni sistem stabilizacije slike na slikovnem senzorju pa je vzet iz višjih modelov v Nikonovi ponudbi. Na testu smo bili zelo zadovoljni z delovanjem fotoaparata. Fotografije so bile ostre, z všečnimi barvami in dobrimi kontrasti. Tudi ISO pri višjih nastavitvah je za kompaktne fotoaparate več kot uporaben. Možnost snemanja video posnetkov v HD-ločljivosti je danes že skoraj standard, čeprav ne v tem cenovnem razredu, kar bo verjetno prepričalo marsikoga. Tisti, ki radi posnamejo kak glasbeni koncert, pa bodo znali ceniti snemanje v stereo tehniki. Lahkotna uporaba ter odlična izdelava pa bosta prepričala mnoge, ki posegajo po fotoaparatih iz tega cenovnega razreda.

Moj mikro, september 2010 | Alan Orlič Belšak