Za

Naprave za prenos podatkov prek električnih vodnikov so z nami že vrsto let. In potem ko smo pred petimi leti prilezli do 80 Mbit/s, pred dvema do 200 Mbit/s, je napočil čas za večjo okroglo številko. Nova generacija powerline adapterjev tako obljublja prenosno hitrost do 500 Mbit/s. Seveda je zraven te številke velika zvezdica, saj je doseganje najvišje hitrosti pogojeno s kar nekaj dejavniki. A najprej poglejmo, kaj v Netgearovem kompletu Powerline AV 500 sploh dobimo. Škatlica vsebuje komplet dveh adapterjev, dva dvometrska ethernet kabla, hitra navodila in CD z dodatnim programjem in navodili. Napravici sta manjši kot kadar koli prej, saj sta velikosti cigaretne škatlice dvojne debeline. Plastika je kompaktna, izdelava natančna in kvalitetna. Napravica ima na zadnji strani vtikač za vtičnico 220 V, na prednji pa tri statusne lučke (delovanje, zaznava domačega podatkovnega električnega omrežja, priklop ethernet kabla). Na spodnji stranici je vtičnica RJ45 za omrežni kabel, pri strani pa še tipka za vzpostavitev kodirane povezave in pa manjša tipka za ponovni zagon naprave. Uporaba je sila preprosta. Napravo vtaknemo v vtičnico in nanjo prek ethernet kabla povežemo računalnik oziroma drugo omrežno napravo - z drugim kosom pa v drugi sobi ponovimo isto. Komplet obljublja hitrost prenosov do 500 Mbit/s in posledično primernost za domač prenos pretočnega HD-signala. Da gre za hitrejšo napravo od predhodnih kompletov z navedbo 200 Mbit/s, razkrivajo že vgrajena gigabitna ethernet vrata na napravah (pogosto pri tistih z deklaracijo 200 MBit/s še vedno najdemo le 10/100 Mbit/s vrata). Doslej so se večinoma vse naprave na našem testu, na katerem smo želeli čim bolj zaobjeti realno stanje v slovenskih domovih, odrezale klavrno. Že 200 Mbit/s naprave so dosegale le dobrih 21 Mbit/s, pri novi generaciji pa gre še za finejše manipulacijske tehnike, kako v praktično enako pasovno širino stisniti še več podatkov, zato smo bili skeptični. A Netgearov komplet se je vsaj pri stabilnosti povezave obnesel odlično. Zelo zadovoljni smo bili tudi z možnostjo takojšnjega avtomatskega, strojnega kodiranja prometa, brez potrebe po nastavljanju gesel. Po desetih minutah neuporabe se adapterja prestavita v stanje nizke porabe energije in se samodejno zbudita, ko na ethernet kablu zaznata dogajanje. Napravi sta se povezali brez vnaprejšnjega nastavljanja. Doslej je bil rekorder v našem testnem okolju enostanovanjske hiše (prenos iz enega nadstropja v drugega) Netgear 200 Mbit/s, kjer je prenosna hitrost dosegla 21 Mbit/s.

Proti

Powerline je namenjen povezovanju v stanovanjih in manjših prostorih. Čeprav ni dosledno vezan na razdaljo kabla, ga zelo omejujejo razni električni podaljški (prek njih sploh ni hotel delati) ter predvsem pri doseganju višjih hitrosti - večfazna električna napeljava objekta, ter motnje na omrežju (torej delovanje drugih naprav). Škoda, da je na napravah le en ethernet priklop, saj bi vgrajeno nekajvratno stikalo prišlo zelo prav - sploh pri obljubljeni hitrosti delovanja. Komplet se je pri doseganju hitrosti obnesel slabo: med nadstropjema je dosegel le 6 Mbit/s, znotraj istega nadstropja pa komaj 11 Mbit/s. Če imate v stanovanju le enofazni priključek, potem lahko napravo pogojno priporočimo, sicer ne. Cena.

Moj mikro, marec 2012 | Jaka Mele