Kmalu po prelomu tisočletja je Bill Gates pokazal napravo, ki jo je imenoval tablični osebni računalnik (tablet PC). Po njegovem mnenju naj bi bila zamenjava za prenosne računalnike. Zaslon je bil na dotik občutljiv, ni pa bil sposoben prepoznati več dotikov hkrati. Sem ter tja smo pozneje še videli kakšen takšen prenosnik, tudi klasične oblike s tipkovnico in na dotik občutljivim zaslonom, vendar je šlo bolj za prikaz zmožnosti izdelovalca, da ga izdela, kot za na trgu uspešne naprave. Ne oni ne Microsoft niso kupcem dali razloga, zakaj bi bilo bolje kupiti to napravo namesto prenosnika. Do leta 2010, ko je Apple presenetil s predstavitvijo iPada. Od tedaj vsi govorimo o tablicah. Microsoft je nekaj časa gledal, nato pa predstavil Windows 8 RT, z njim pa tudi tablice Surface. A je, milo rečeno, pogorel, kot tudi vsi izdelovalci, ki so poskušali z izdelavo tablic s tem sistemom.
Zato je Microsoft obrnil ploščo. Dali smo mu prav. Običajne tablice so manj primerne za ustvarjanje vsebin. Bodisi so premalo zmogljive ali pa nimajo tipkovnice. Stavi na hibridne naprave. Tablica z zmogljivostjo prenosnega računalnika in dodatno tipkovnico. To pa je načelno že prenosnik, in tako trčimo ob zanimivo vprašanje. Kaj je primernejše: Surface 3 Pro in ovitek s tipkovnico ali enako zmogljiv hibridni prenosnik, kot je Yoga 2 Pro? Primerjava bo kar pravšnja. Po zmogljivosti sta si napravi blizu, po velikosti tudi, cenovno pa prav tako. Toda kako se obneseta v praksi?
Ne bomo izvajali meritev zmogljivosti naprav, ker te nimajo več pravega smisla. Naj omenimo zanimivost. Strinjamo se, da je avtonomija baterije med najbolj pomembnimi podatki, kadar se odločamo za napravo. Prebrali smo nekaj spletnih testov in našli nasprotujoče si trditve. V eni so zapisali, da baterija Surfacea 3 Pro zdrži dobrih sedem ur, v drugi slabih dvanajst ur. Koliko meritev, toliko različnih rezultatov. Je pa res, da je tudi nižja avtonomija dovoljšna za večino nalog.
Bolj kot to nas je zanimala ergonomija uporabe obeh naprav. Scenarij je tak. Sedimo v čakalnici in imamo napravo na kolenih ter tipkamo besedilo. Zaradi mehkega načina povezave tablice s tipkovnico pri Surfaceu se nam je zdelo, da uporaba v takšnem položaju ni mogoča. Presenetljivo celo je, ko najdemo pravi položaj. Prav tako se nam je zdelo, da tipkovnica ni najbolj primerna za tipkanje. Na dotik občutljiva ploščica je res premajhna, ergonomija tipk pa je na visoki ravni. Nič ne moti mehkoba in zvijanje dodatka, morda celo pomaga, da držimo napravo na mestu. Kaj pa Yoga? Povezava med delom s tipkovnico in zaslonom je bolj trdna, tako kot od prenosnika pričakujemo. Je pa nekoliko večja in težja, zato bi ji težko dali prednost. Pričakovali smo ravno obratno, a nas je Surface prepričal, da je pravzaprav čisto uporabna zamenjava za prenosni računalnik.
A če bi se morali odločiti med obema, bi raje kupili Yogo. Delno zaradi konservativnosti, bolj verjetno pa preprosto zato, ker ima zaslon višjo ločljivost. Ne pozabimo, da imata obe napravi pri enakem procesorju, količini pomnilnikov in drugih pritiklin podobno ceno. V tem je srž problema Microsofta, ker ne najde načina, kako prepričati uporabnike. Ni prenosnik, ker ni videti tako, hkrati pa tudi ni tablica, ker je preprosto predraga. Vsem tablicam lahko dodamo tipkovnico in na njej pišemo besedila ali izvajamo preproste obdelave fotografij in videoposnetkov. Procesorji tablic, ki so tudi za polovico cenejši, postajajo zmogljivejši. Niso še na ravni Intelovih procesorjev za prenosne računalnike, a tudi zaostajajo ne več. Microsoft bo moral najti način, kako prepričati ljudi, da kupijo njegove naprave.
Moj mikro, november – december 2014 | Marjan Kodelja |
