Nosljivi zaslon oziroma očala navidezne resničnosti, ki si jih uporabnik povezne pred oči, tako da ne vidi ničesar drugega, kot kar je na zaslonu, so na trgu že nekaj let. Vendar je Rift nekoliko drugačen, saj ima vgrajena tipala, s katerimi spremlja premikanje »očal« v prostoru, temu pa prilagaja prikaz na zaslonu. To gre okoli vseh 360 stopinj, kar praktično pomeni, da je uporabnik v središču navideznega sveta. Zato govorimo, da ima Rift moč ponovno definirati temeljne človeške izkušnje pri igranju računalniških iger, pri gledanju filmov, izobraževanju, arhitekturi in oblikovanju. Prilagajanje prikaza slike na zaslonu očal v smeri, v katero uporabnik gleda, pri čemer je elektronika dovolj zmogljiva, da je prikaz slike mehak in skoraj brez zakasnitve (čas, ki preteče od premika glave do prikaza ustrezne slike), pa ni vse, kar očala omogočajo. Pogled je tridimenzionalen, pred vsakim očesom je enemu očesu prilagojena slika, kar gledalcu daje občutek globine slike. Pomemben je tudi vidni kot, ki ga očala zagotavljajo. Ta se razprostira na 110 stopinjah, navidezni svet je »raztegnjen« prek človekovega perifernega vida, zaradi česar je občutek navideznega sveta bolj realen. Pogled skozi očala navidezne resničnosti na primer med igranjem iger ni več omejen na pravokotno obliko zaslona pred očmi oziroma je omejen le s tem, kar oko lahko vidi. Čeprav so očala videti velika in težka, pa ni tako. 370 gramov je dovolj malo, da uporabnika očala pri dolgotrajni uporabi ne utrudijo. Nekje okoli te številke pa se giblje tudi predvidena cena v dolarjih.

Kot take lahko očala Rift prikažejo tudi posnetek resničnega sveta, če je ta ustrezno posnet. Pričakovano se je kmalu pojavila tudi kamera. Krivec je podjetje Geonaute, razvilo pa je kamero, ki je sposobna zajemati 360 stopinj okoli sebe. Že na pogled je videti, kako. Vse skupaj je veliko kot pločevinka priljubljene pijače, iz nje pa štrlijo trije objektivi, ki so med seboj zamaknjeni za 120 stopinj. Vsaka od teh treh kamer ima svoje tipalo ločljivosti 8 milijonov točk in širokokotne objektive, vse skupaj pa snemajo okolico v 360 stopinjah po vodoravni ravnini in 150 stopinjah po navpični. Geonaute 360 uporablja enake nosilce kot med športniki največkrat sprejeta akcijska kamera GoPro, kar pomeni, da jo enostavno lahko namestimo na čelade, kolesa, samodejne letalnike in podobno. Večina procesiranja videa poteka znotraj kamere, če nimate omenjenih navideznih očal, si lahko posnetek predvajate z mobilno aplikacijo ali prek temu namenjene spletne strani za izmenjavo tovrstnih 360-stopinjskih videoposnetkov.

Navidezna očala in 360-stopinjska kamera imata zanimiv potencial, vprašanje pa je, kaj bodo uporabniki z njima počeli. Ju bodo sprejeli snovalci iger in igre prilagodili zmogljivostim očal? Jih bomo uporabili še kje? Pred časom smo pisali o vodenju radijsko vodljivih letalnikov s pomočjo očal navidezne resničnosti. Kamero namestimo na letalnik, očala pa imamo na glavi in s premikanjem glave in telesa lahko opazujemo vso okolico letalnika. Prav tako bi lahko bili s pomočjo obeh naprav – mimogrede, ločljivost videa kamere je 2K – prisotni na koncertu, ki je daleč od nas. Tako očala Rift kot Geonaute 360 sta še eden od primerov novih nosljivih naprav z velikim potencialom. Ali ga bosta dosegla, bo pokazal čas.

Moj mikro, marec - april 2014 | Marjan Kodelja