Za

Logitech je končno, ampak res končno predstavil napravico, ki bi jo kmečka pamet predlagala že pred leti, ko se je drsna ploščica začela uveljavljati na prenosnikih. Logitech Wireless Touchpad je napravica, ki zamenjuje miško in hkrati razširja uporabniško izkušnjo z zaznavanjem več dotikov sočasno in uporabo gest. Ampak v letu 2012 je ciljno občinstvo napravice zelo čudno. Če povzamemo po ameriški reviji Wired: Logitech s to napravo meri na uporabnike, ki jim je Apple dovolj všeč, da so se zaljubili v brezžični Apple Magic Trackpad iz sadnega sveta, ki imajo hkrati slabih 50 evrov odvečnega denarja in ki si - zaradi nekega čudnega razloga - še niso kupili Machintosha. A vseeno - bolje enkrat kot nikoli. Logitech WT je izdelan iz plastike, zgornja plast je črna, na spodnjem delu ima dve tipki, v sredini pa statusno LED-diodo (s spremembo barve opozarja na nizko raven baterij). Celotna zgornja površina je rahlo ergonomsko oblikovana - zgornji del je dvignjen. Spodnji del je zanimivo bele barve, na sredini je stikalo za vklop, v zgornjem delu pa prostor za dve bateriji AA. V kompletu dobimo še mikro USB-oddajnik, univerzalni Logitechov, kot smo že navajeni. Ta podpira funkcijo Unifying, kar pomeni, da lahko z zasedanjem le enih USB-vrat povežemo do šest Logitechovih brezžičnih izdelkov. Z enim parom baterij napravica, po zaslugi mehanizma za varčevanje z energijo, ob vsakodnevni uporabi zdrži štiri mesece. Napravica je preprosta za uporabo, saj jo le vklopimo in vtaknemo adapter, in to je to. Navodila so enostavna in napravice se hitro privadimo: en tap naredi levi klik miške, premikanje kazalca dosežemo z drsenjem prsta po tablici, za dvojni klik s prstom dvakrat hitro potapkamo po površini, vlečenje in spuščanje pa je mogoče s kombinacijo tapa in nato ponovnega tapa in pridržanja in drsenja prsta. Če tablico uporabimo z dvema prstoma, dosežemo navpično in vodoravno drsenje, pri treh prstih pa premik strani više ali niže oziroma pomikanje naprej in nazaj po spletnih straneh. Štirje prsti so tudi maksimum, omogočajo pa preklapljanje med odprtimi programi (isto kot alt+tab) ter pomanjšanje in obnavljanje oken oziroma premikanje oken ob stranici monitorja (kjer se v sistemu Windows 7 raztegne do polovice zaslona). Skratka, uporaben nabor ukazov, ki po nekaj dneh privajanja pospeši uporabnikovo delo in je hkrati zaradi sproščene drže roke bolj prijazno ergonomsko. Zelo solidno delujoča drsna ploščica, ki jo zlahka uporabljamo tudi na kavču, in to na razdalji več metrov.

Proti

Ploščica zaznava dotike le na označenem sredinskem delu - na vseh straneh pa pušča kar debel rob, kjer zaznavanje ni aktivno. Naprava je zelo plastična in zelo debela. Daje robat vtis in je daleč od elegance jabolčnega konkurenta … Cena je visoka, sploh glede na to, da napravice ni mogoče dodatno programirati ali jo učiti. Kar ve, ve, novosti in spremembe bomo morda dobili le z nadgradnjo opcijske programske opreme, ki seveda podpira samo sistem Windows 7. Največja zamera pa ne gre tablici, temveč sistemu Windows 7, ki ni optimiziran za delo s tablico do take mere kot OS X. Zaman bomo namreč pričakovali mehko drsenje drsnika in premike navzdol po oknu.

Moj mikro, marec 2012 | Jaka Mele