Za

LogiLink ima v prodajnem programu tudi več omrežnih kamer in med njimi je zelo zanimiva takšna, ki obljublja digitalno premikanje in sukanje, in sicer 128 stopinj vodoravno in 99 stopinj navpično. Kamera je videti zelo preprosto – v belo ohišje, malce večje od škatlice cigaret, je ujeta malce izbočena leča, za katero se skriva senzor CMOS z ločljivostjo 1,3 megapike, na dnu ohišja pa so vrata za napajanje, ethernetni vmesnik in izhod za zvok. Kamera zna zvok prenašati v obe smeri. Poanta delovanja kamere je ta, da z lečo in senzorjem, ki zajema bistveno širši kot, sicer res pokrije večji kot nadziranega območja, a zaradi procesnih omejitev vsega ni zmožna obdelati ali posneti. Zato vseskozi snema le del, kjer se premikamo, z manjšim okencem. Premike tega okenca lahko celo vnaprej določimo in lahko »kroži« po celotni sliki oziroma območju nadzora. Kamera je zaradi tega hitra, saj ni nikakršnega mehanskega premikanja. Kamera zna med približevanjem in premikanjem po območju to tudi snemati oziroma lahko snema, če zazna premike na sliki. Ta IP-kamera zna shranjevati tudi nize slik, ki jih lahko pošlje v FTP- strežnik ali prek e-pošte. Kamera zajema video MJPEG ali MPEG-4 v ločljivosti do 640 x 480 s 30 slikami na sekundo. Priložena programska oprema zna prikazovati slike z do 16 kamer sočasno.

Proti

Uporabniška izkušnja je povprečna, saj bi bilo veliko bolje, če bi kamera zajemala v višji ločljivosti celotno, polje ne pa samo izseka, a priznati je treba, da je rešitev domiselna. Slika je zavoljo majhnega senzorja in leče zgolj povprečna, v slabših svetlobnih razmerah pa hitro slaba. Kamera žal ne podpira napajanja prek etherneta, kar pomeni, da smo obsojeni na lokacije, kjer je v bližini tudi napajanje. Čeprav kamera prenaša zvok v obe smeri, nima vgrajenega zvočnika, lahko pa zvok speljemo na zunanji zvočnik.

Moj mikro, maj 2009 | Jaka Mele