Za

Brezžični usmerjevalniki so danes že zelo pogosti, pa vendarle so funkcionalno omejeni le na tisto, kar ponujajo tudi drugi – deljenje širokopasovne povezave med več uporabniki, tudi brezžične. A predvsem pri nas se že slabo leto veliko dogaja tudi na področju mobilnih širokopasovnih povezav, ki so se z razbohotenjem povezav UMTS in HSDPA in njihovih močnejših različic 3G in 3,5G in v navezi s pavšalnim mesečnim zneskom za neomejeno uporabo precej razširile. Pred časom smo že pisali o enem izmed usmerjevalnikov UMTS, nedavno pa smo na test dobili tudi Level One WBR-3800, ki spada v to kategorijo. Mali usmerjevalnik ima na zadnji strani priključka LAN in WAN, razširitveno režo PCMCIA ter vrata USB. Seveda gre za brezžični usmerjevalnik, ki je lahko le to – torej da naš xDSL/kabelski modem priključimo na vrata WAN, na LAN pa lokalne računalnike (preko stikala); oziroma prek brezžične povezave. A WBR-3800 omogoča še povezavo UMTS, za kar moramo v napravo vtakniti kartico UMTS/EDGE/PCMCIA ali USB-adapter (osvežen seznam podprtih najdemo tu: http://global.level1.com/technical.php?Id=994&Type=All&SearchName=WBR-38...). Z nadgradnjo strojne kode na najnovejšo se je seznam podprtih naprav razširil tudi na kar nekaj takih, ki jih ponujata Mobitel in Simobil, zato je stvar uporabna. Vse, kar potrebujemo, so APN, PIN ter uporabniško ime in geslo – vse nam povedo na našem mobilnem operaterju. Usmerjevalnik nato vzpostavi 3G-povezavo in jo deli med vse lokalne uporabnike (prek kabla ali brezžičnega omrežja wi-fi). Za varnost je poskrbljeno, saj naprava obvlada WPA2, ima pa tudi vse funkcije običajnih usmerjevalnikov, torej tudi požarni zid.

Proti

Level One je se je dodobra uveljavil kot poceni proizvajalec solidne omrežne opreme, a tokrat se nam cena napravice ne zdi nizka, še zlasti ker moramo za UMTS-modem poskrbeti ločeno. Čeprav je (le) ponekod na strani izdelka omenjeno, da zna napravica samodejno preusmeriti promet na 3G pri izpadu primarne povezave, pa nam naprave ni uspelo nastaviti, da bi sočasno delovala tako prek prostranega omrežja WAN (ADSL, recimo) in hkrati še 3G. Oziroma nam ni uspelo, da bi pri padcu linije WAN samodejno vzpostavila povezavo prek 3G – kar bi lahko v marsikaterem manjšem podjetju, kjer nimajo namenske omrežne opreme, uporabili za zagotavljanje rezervne povezave v internet pri izpadu primarne širokopasovne povezave.

Moj mikro, oktober 2008 | Jaka Mele |