Je pa vseeno področje, na katerem tablični računalniki še vedno cvetijo. Mobilno igranje. Vse več je grafično in procesorsko zahtevnih iger zanje, s tem pa so že začele odžirati tržni delež igralnim konzolam. Nič čudnega, da je Applov Air 2 najbolj izpopolnjen ravno na tem področju.

Mnenje prvih potrjuje ameriška organizacija Gartner, ki napoveduje tržna gibanja. Prvotno napoved 25-odstotne rasti prodaje tabličnih računalnikov v letu 2015 so znižali na 19 odstotkov. To pomeni, da bodo izdelovalci prodali 75 milijonov naprav manj, kot so pričakovali. V letu 2018 pa celo 155 milijonov manj, kot je Gartner sprva napovedoval. Morda so bile prvotne napovedi preoptimistične, vendar se tudi Apple bori z upadanjem prodaje, tako kot vsi drugi izdelovalci. Zgovoren je podatek, da je Samsung ob približno enakem prihodku dosegel polovico nižji dobiček. Čas za paniko? Padec dobička je daleč od tega, da bi bil zanemarljiv, in gotovo je treba iskati vzroke tudi v (pre)veliki paleti modelov tablic.

Je in ni presenetljivo, da se zanimanje za tablice ohlaja po le štirih letih. Kmalu po predstavitvi prvega iPada so vsi govorili, da bo tablica postala najpomembnejša naprava za spremljanje vsebin. Do neke mere se je to tudi v resnici zgodilo. Težav, ki jih izdelovalci ta trenutek imajo, je več. Uporabniki tablične računalnike menjamo počasneje, kot so pričakovali in napovedovali. Šele po treh letih, zagotovo pa ne vsako leto. Druga težava je visoka cena. Najnižja cena iPad Aira 2 je okoli 500 evrov. Zakaj bi se odločili zanj, če nova različica Applovega operacijskega sistema iOS 8.1 solidno deluje tudi na skoraj štiri leta starem iPadu 2, pri čemer nov model ne prinaša večjih izboljšav tistega, kar na tablici največ počnemo. Beremo pošto in revije, brskamo po spletu in gledamo filme.

Tablični računalnik je dodatna naprava, ki jo uporabnik kupi, tudi če že ima pametni telefon in prenosnik. Ni tudi nujno, da staro tablico zamenja z novim modelom. Lahko se odloči za novo kategorijo naprav, hibridni ultraprenosnik, ki nudi skoraj vse, kar nudijo tablice, pa še kaj poleg, in zamenja dve svoji napravi na en mah. Dejstvo je tudi, da kadar dela veliko, nujno potrebuje fizično tipkovnico. Na tem področju se tablični računalniki ne morejo in se tudi ne bodo mogli kosati s prenosniki. Hibridnimi ali navadnimi. Tudi če na tablico priključimo dodatno tipkovnico, spoj največkrat ne omogoča dela z napravo v naročju.

Tablični računalniki so imeli pred prenosniki dve očitni prednosti. Nižjo težo in večjo mobilnost, pri čemer ima vlogo tudi dejstvo, da je tablica takoj pripravljena za delo. Novejši prenosniki pa so tanjši, lažji in opremljeni z boljšim zaslonom in baterijo. Izničili so prednosti, zaradi katerih so bile tablice nekaj časa uporabnejše. Česar se izdelovalci tabličnih računalnikov zavedajo, vendar stavijo na napačnega konja. Hitrejši procesor in ostrejši zaslon pri uporabnikih naletita na gluha ušesa.

Da izdelovalci tabličnih računalnikov pospešeno iščejo nišne trge za svoje izdelke, kaže primer tablice Lenovo Yoga 2 Pro, ki ima 13,3-palčni zaslon in vgrajen majhen projektor. Zanimivo za kakšnega uporabnika, ne pa za večino. Vse bolj očitno je, da ena oblika ali velikost tablice in standardne funkcije oziroma dodatki ne bodo več prevladovali. Prišlo bo do še večje razdrobljenosti ponudbe, ko bo vsak izdelovalec iskal svojo priložnost in načine, kako se ločiti od tekmecev.

Velika pričakovanja izdelovalci vlagajo v šolstvo, saj pričakujejo, da bo to postal njihov nov trg. Utegne pa se zgoditi, da je to račun brez krčmarja. V Združenih državah Amerike se je veliko šol namesto za tablice odločilo za cenejše prenosnike z Googlovim sistemom ChromeOS.

Moj mikro Januar Februar 2015 | Marjan Kodelja