Samsung je lebdeči dotik predstavil že pri izdelkih družine Note, vendar te za zaznavo dotika ne uporabljajo le kapacitivnega načela zaslonov na dotik, temveč tudi induktivnega. Lebdeči dotik pri S4 torej deluje drugače. Več podrobnosti je znano o podobni funkciji Sonyjevega telefona Xperia Sola. Samsung torej ni bil prvi, ki je funkcijo predstavil, ker pa sta funkciji podobni, ocenjujemo, da sta ju podjetji dosegli na v osnovi enak način.

Kapacitivni dotik je mogoč, ker zaslon naprave prekriva mreža (XY koordinatni sistem) elektrod, skozi katere teče električni tok. Ko je prst v bližini elektrode, se kapacitivnost spremeni, to pa lahko izmerijo. S primerjavo meritev na elektrodah izračunajo natančno mesto »dotika«. Na voljo imamo dve vrsti kapacitivnih tipal, ki jih uporabljajo v zaslonih na dotik, tipalo medsebojne kapacitivnosti in tipalo lastne kapacitivnosti. Prvo omogoča sočasno več dotikov, drugo pa generira močnejši signal, tipalo je bolj občutljivo, zato zazna prst, tudi ko je ta dlje od tipala. Zaradi učinka odseva (angl. ghosing) pri tipalih lastne kapacitivnosti ti niso primerni za zaslone, občutljive na več sočasnih dotikov.

V mreži tipal medsebojne kapacitivnosti vsako križišče »tvori« kondenzator z vzporednimi ploščami. Kondenzator je tipalo, več sočasnih dotikov pa je mogočih, ker je mogoče natančno izmeriti kapacitivnost vsakega »križišča«. Ker pa je majhno, je šibko tudi elektromagnetno polje okoli njega. Zato ne zazna majhnih signalov prsta, ki lebdi nad njim. Pri lastni kapacitivnosti pa tipalo tvori celotna linija X in Y, ne le točka, v kateri se križata. Površina tipala je večja, zato ta tvori močnejši signal in je sposoben zaznati prst na oddaljenosti do dveh centimetrov. Ko je prst tam, sta aktivirani najbližji žici tipala. Če mreža tipal zazna dva prsta, pride do učinka odseva, saj so »aktivirane« štiri žice. Sistem zazna štiri možna mesta dotika, ker se štiri žice križajo v štirih točkah, čeprav sta pravi le dve.

Zaznava lebdečega prsta je potemtakem možna na dva načina. V kombinaciji obeh tipov tipal v eni na dotik občutljivi površini (primer Xperie), pri čemer so tipala enega tipa odgovorna za zaznavanje več sočasnih dotikov, drugega pa za zaznavo prsta dlje od površine. Oziroma vsaj v teoriji z bolj občutljivimi tipali sočasne kapacitivnosti. Samsungovi predstavniki so sicer dejali, da so »lebdeči dotik« dosegli z boljšimi tipali dotika, vendar to lahko pomeni eno ali drugo, zato ocenjujemo, da gre tudi pri S4 za sočasno uporabo obeh tipal. Toliko bolj, ker »lebdeči dotik« zazna le en prst v zraku. Vse ostalo – ločiti informacije obeh tipal – je stvar programske opreme telefona.

Funkcija »zračnih kretenj« zazna premikanje roke veliko dlje od površine telefona kot le na oddaljenosti dveh centimetrov. Tu ne gre za natančno zaznavo kretenj prstov, bolj za to, da telefon ve, da se nad njim nekaj dogaja. Da je nad njim roka, ki lebdi, ali pa se je roka gibala od levega proti desnemu delu zaslona oziroma v kakšni drugi smeri. Bolj kot ne je jasno, da je za to odgovorno infrardeče tipalo, tipalo zaznave bližine, ki je fizično v zgornjem delu telefona, desno od zvočnika. Tudi v tem primeru tipalo zagotovi meritve, podatke, ki jih programska oprema bolj ali manj učinkovito spremeni v želeno dejanje. Da je »krivec« omenjeno tipalo, smo preverili na preprost način. Prelepili smo ga.

Moj mikro, Julij Avgust 2013 | Jan Kosmač |