Za

Skupaj z novimi procesorji Sandy Bridge i3 in i7 je Intel predstavil tudi nova vezna nabora H67 ter P67. Veznih naborov bo v tej generaciji več kot kadar koli doslej, a bodo prihodi na trg razpotegnjeni čez vse leto (med drugim čakamo še na Q65, Q67 in B65 in Z67). Skupaj s preizkušanjem prvih Intelovih procesorjev Sandy Bridge smo si ogledali tudi prve matične plošče in za fokus tega testa izbrali DP67BG. Gre za ploščo, namenjeno entuziastom, torej naprednim uporabnikom, ki se ne bodo zadovoljili z Intelovo v CPU integrirano grafiko, temveč bodo uporabljali diskretno zunanjo grafiko. Vezni nabor P67 namreč ne podpira grafičnih izhodov, saj na ploščo niso integrirani priključki, namenjeni priklopu monitorja (za to bomo morali poseči po vezjih H67) ... Na prvi pogled P67 ne prinaša nič revolucionarnega. Vezje gradi na že znanem P55, edine tri novosti pa so podpora procesorjem Sandy Bridge (torej novemu vmesniku Socket 1155), pohitritev osmih PCIe povezav, ki so zdaj v2.0, in ne več pretekla v.1.0. Plošča podpira tako SLI kot CrossFire. Novost je tudi dodatek dveh vrat SATA 6 Gb/s. Kakorkoli že, nova Intelova matična plošča ima štiri pomnilniške reže za dvokanalni pomnilnik DDR3. Novost je tudi uradno podprt pomnilnik do DDR3-1600. Plošča podpira 8 GB pomnilniške module, kar pomeni ,da podpira do 32 GB pomnilnika. Pohvaliti velja tudi vgrajen HD-zvok, ki prek razširitvenih priključkov na matični plošči ponuja prostorski zvok 7.1, sočasno pa na običajnih priključkih na zadnjem delu plošče še običajni stereo zvok. Ta rešitev je odlična za igranje iger/poslušanje glasbe/gledanja filmov in sočasno ločeno klepetanje prek Skypa ali kaj podobnega ... Plošča je sicer dokaj običajna, in čeprav P67 ne podpira vmesnikov USB 3, se je Intel odločil za integracijo zunanjega NEC-ovega krmilnika in na ploščo dodal tudi dvoje vrat USB 3.0. Poleg edinega gigabitnega ethernetnega priključka najdemo še osem USB 2.0 in dva USB 3.0, dodatne USB-priključke lahko uporabimo s priklopniki. Tu so priključek eSATA in 6 priključkov SATA (podprt je RAID 0,1,5,10). Vsi hladilni elementi na plošči so pasivni. Plošča in osnova P67 sta namenjena predvsem odklenjenim procesorjem Sandy Bridge z oznako K, saj druga matična Intelova plošča, temelječa na naboru H67, navijanja v nastavitvah BIOS-a preprosto ne podpira (te odločitve ne razumemo). Čeprav so nastavitve, namenjene navijalcem, v BIOS-u skope (sploh če jih primerjamo z Gigabytovimi ploščami P55), pa se je plošča v testiranju izkazala za stabilno. S procesorjem i7-2600K nam je na njej uspelo krepko dvigniti večkratnik tega 3,4 GHz procesorja, s katerim smo brez težav dosegli več kot 4 GHz stabilno delovanje ob zračnem hlajenju! Navijanje je lažje z Intelovim priloženim programom Intel Extreme Tuning.

Proti

BIOS je še vedno klasičen, in ne nov EFI. Kakovost izgradnje plošče ni vprašljiva, a nekateri drugi proizvajalci nas razvajajo z raznimi polnimi kondenzatorji in kakovostnejšimi japonskimi komponentami, Intel pa se v to ne spušča. DP67BG še vedno ponuja le 24 kanalov PCIE, kar pomeni, da trojna kombinacija vzporednih grafik ni mogoča. Za ploščo, namenjeno entuziastom, premalo funkcij. Ni več podpore za naprave IDE in za gibki disk.

Moj mikro, februar 2011 | Jaka Mele