Za

Kateri tiskalnik kupiti za domačo uporabo? Če vas res ne moremo prepričati, da je laserski tiskalnik tista edina prava stvar, potem se boste skozi svojo denarnico naučili sami. Treba bo namreč poseči po brizgalnikih, ki večinoma pomenijo cenejši nakup na začetku (pa danes niti to ni več nujno), a nato dražje vzdrževanje skozi njegovo življenjsko dobo (ta del pa še drži). Tu med kvalitetnimi proizvajalci na vrhu že leta ni bilo sprememb. HP je še najbolj aktiven, saj je edini naredil neki tehnološki preboj, ko je pred dvema letoma kupil ostanke Palma in njegov operacijski sistem webOS priredil za delo na tiskalnikih ter jim v ta namen dodal velik, na dotik občutljiv zaslon za interakcijo z uporabnikom. Zaslon, združen z ekosistemom, ki si ga je HP izmislil pod besedo ePrinter, je največja prednost pred konkurenti. Pogledali smo si torej HP PhotoSmart 7510. Gre za večopravilno napravo, ki združuje barvni brizgalni tiskalnik, avtomatski podajalec papirja, dupleks enoto za dvostranski tisk, optični zajemalec (skener) ter funkcije ePrinter in eFax. Tiskalnik je izdelan kvalitetno, tudi 4,3-palčni LCD-zaslon je veliko kvalitetnejši kot v preteklih modelih in za spremembo celo pritisk nanj zazna skoraj vsakokrat. Pod pokrovom se skrivajo štiri ločene kartuše, ki ponujajo vsaj nekaj ekonomičnosti pri tisku. Liste vstavljamo v tiskalnik v sprednjem spodnjem delu, kjer se nam tudi vračajo. Tu je še čitalec pomnilniških kartic, ki pa podpira samo SD (MMC) in Memory Stick Duo. Ko tiskalnik povežemo na brezžično omrežje (kar je, če imamo WPS, lahko s pritiskom na en gumb, sicer pa ročno z vnašanjem gesla), tiskalnik velja registrirati še za ePrinter storitev, s čimer dobimo brezplačni e-poštni račun. Vsa pošta oziroma priponke, poslane nanj, bo tiskalnik stiskal (lahko omejimo, da tiska le s seznama e-naslovov, lahko nastavljamo dodatne aplikacije, recimo Tabbloid, ki je RSS-bralnik in nam lahko v časopisni obliki natisne zadnje novice z blogov, ki jih spremljamo) … Nabor aplikacij je širši kot pred dvema letoma, a le za par – bistvene širitve ponudbe ni (tudi aplikacije za otroke – pobarvanke ipd. – so praktično iste kot pred letom – otroci se jih bodo naveličali že po prvem tednu). Zanimive možnosti so še avtomatski dnevni tisk novic, raznih obrazcev (koledar, igre, milimetrski papir, papir z notnim črtovjem, črtast papir, kontrolni seznam, naslovnice faksa) … Tiskalnik obvlada dvostranski tisk, ima pa tudi poseben predalček za fotopapir – fotografijo natisne hitro. Kvaliteta izpisa je nadpovprečna – sploh fotografije so dobre, medtem ko je navaden tisk črnega teksta manjše velikosti bolj povprečen. Je pa tiskalnik prijetno presenetil pri hitrosti, saj skoraj dosega nazivno hitrost.

Proti

Hitrost delovanja storitev ePrinter precej niha in je, kot vse kaže, odvisna od zasedenosti HP-jevih servisov, ki gostujejo nekje v oblaku. Takoj po priklopu so vse na splet vezane storitve delovale počasi, dan pozneje bistveno hitreje – morda tiskalnik celo ustvari lokalno kopijo najpogosteje rabljenih za hitrejši dostop. Tudi cena tiska je visoka – z uporabo velikih XL-kartuš 364 pride tri cente na črno-belo stran in dvanajst centov na barvno, pri uporabi kartuš standardne velikosti pa je to še za trideset odstotkov dražje. Kot je običajno pri brizgalnih tiskalnikih, se glava večkrat sama očisti, kar pomeni dodatno izgubo črnila in manjši izkoristek natisnjenih strani. Čeprav je tiskalnik opremljen z Wi-Fi, pa bi za fiksno domačo postavitev prav prišel tudi Ethernet. Še bolj pa USB-priklop za tisk neposredno z USB-ključkov oziroma DirectPrint iz fotoaparata. Avtomatski podajalec listov ne ponuja obojestranskega optičnega zajemanja. Pokrov skenerja ne omogoča zajema debelejših knjig (nima teleskopskih »tečajev«).

Moj mikro, maj 2012 | Jaka Mele