Za

Čeprav smo mislili, da bomo končno dočakali HP-jevega malčka, temelječega na naboru čipovja VIA, procesorju V8 in grafiki, smo se ušteli. V malo, belo-bež-črno, lepo oblikovano ohišje, ki je zasnovano in poslikano s kreacijami studia Tord Boontje, je namreč vgrajen že znan (le) enojedrni Atom N270. Čeprav se ta hip na trgu mali HP-ji 110 že prodajajo, ga bo v nekaj tednih zamenjal sicer identičen model, ki bo spremenjen samo vizualno, saj bo imel 3D-vzorec po celotnem ohišju (naš prenosnik ima okoli zaslona in na spodnji strani črno plastiko). Sicer je prenosnik opremljen povprečno, ima 1 GB pomnilnika, 250 GB mehanskega diska, a dovolj komunikacijskih priključkov, tako wi-fi, bluetooth kot ethernet, da se bomo lahko povezali kjerkoli. V enega od treh USB-jev lahko vtaknemo še kak 3G-modem in imamo popolno svobodo. Prenosnik je navkljub zaslonu desetih palcev diagonale (ki, hvala bogu, ni odseven, temveč za pozitivno spremembo matiran) majhen in lahek, saj tehta le 1,17 kg. Tudi tipkovnica je solidna, tipke so zanimivo rahlo vbočene po sredini, tako da je tipkanje prijetno in hitro. Spletna kamera ima dobro ločljivost, a deluje najbolje le ob zelo svetli dnevni svetlobi. V prenosniku je naložen najbolj omejen Windows 7 – Starter Edition, ki nekako nadomešča XP.

Proti

HP je med dražjimi 10-palčnimi netbooki. Drsna ploščica ne prime vedno, še posebej ne kot potrditev, lega gumbov na obeh straneh je moteča. Intelova grafika GMA950 je patetična in že zdavnaj preživeta. Tudi kakovost zaslona je slaba, saj že na malce preveč poklopljenem zaslonu ne vidimo več ničesar, da ne omenjamo izredno nizke ločljivosti. Razočaral nas je tudi avdio priključek, ki je samo en in deljen med mikrofon in slušalke. S tem se je treba v celoti zanesti na vgrajena mikrofon in zvočnike, saj slušalke z mikrofonom preprosto ni moč vključiti. Avtonomija male baterije je komaj tri ure.

Moj mikro, december 2009 | Jaka Mele