Preprosto je mogoče tudi izračunati, koliko lahko uporabnik teoretično prenese prek mobilnega omrežja v obračunskem obdobju (mesecu) v novih razmerah. Seštevek je sestavljen iz 20 GB, ki jih lahko prenese z najvišjo dosegljivo hitrostjo, in pa količine, ki jo v preostalem času lahko prenese, a z nižjo (omejevalno) hitrostjo. Pri Simobilu se ta količina vrti okoli 58 GB (20 + 38), pri Mobitelu pa 137 GB. To že kaže na razlike med ponudbama obeh operaterjev. Vendar je to le en dejavnik primerjave. Pomembni so še trije. Najvišje hitrosti, ki jih operaterji omogočajo, cene in dodatne storitve, vključene v ponudbo. V primerjavo nismo vključili ponudbe mobilnega interneta dveh drugih operaterjev. T-2 zato, ker mobilni internet ponuja le znotraj svojega omrežja, prek lastnih baznih postaj, ki jih je malo in zato težko govorimo o nacionalno pomembni pokritosti, ponudba Tušmobila pa je že v osnovi drugačna, saj promet po preseženi kvoti dodatno zaračunajo.

Vedno višje hitrosti

Dokler tudi pri nas ne bodo začeli z izgradnjo omrežji (ali omrežja) četrte generacije (LTE), se bomo morali zadovoljiti s tehnologijo hitrega paketnega dostopa (HSPA). Med Si.mobilom in Mobitelom obstaja razlika, koliko pa je ta pomembna za uporabnike, ocenite sami! Mobitel s tehnologijo HSPA plus omogoča višje hitrosti, na papirju seveda, ker so dejanske hitrosti pri HSPAju (z ali brez plusa) močno odvisne od razmerij na radijskem delu (koliko uporabnikov je na celici, razdaljo med celico in uporabnikom, motnjam v okolici, itd).

Tehnologija ali modemHSPA PlusHSPAZTE MF662 (HSPA Plus) Ovation MC950D (HSPA)
Nazivne hitrosti (teoretične)
k uporabniku (HSDPA) 56 Mb/s14,4 Mb/sdo 21,6 Mb/sdo 7,2 Mb/s
od uporabnika (HSUPA) 22 Mb/s5,8 Mb/sdo 5,76 Mb/sdo 2 Mb/s

Pri tem je potrebno vedeti še nekaj. Eno je, kaj omogoča tehnologija na papirju, drugo pa, kaj nudijo operaterji. Visoke hitrosti obeh različic tehnologije HSPA, gredo na rovaš uporabe različnih načinov moduliranja signala. Če so na radijskem delu boljše razmere, je signal dober in ni električnih motenj, lahko omrežje uporablja modulacijo, ki sočasno prenaša več podatkov. Če pa razmere niso takšne, uporabi bolj robustno ali manj zmogljivo modulacijo, hitrost prenosa podatkov pa pade.

Kaj je novega

Simobil je potrdil, da bo kmalu hitrosti do 7,2 Mb/s omogočil na vseh baznih postajah (do zdaj so bile ustrezno nadgrajene le nekatere), Mobitel pa bo svoje 3G bazne postaje nadgrajeval na tehnologijo HSPA Plus. Kakšne bodo hitrosti, lahko le ugibamo, pričakovanja so, da bo hitrost višja od 7,2, a manj od 15 Mb/s (v idealnih razmerah). Pri Mobitelu cene internetnega paketa ostajajo enake (29 evrov), Simobil pa je uvedel nov paket za ceno 24 evrov, v katerega je vključil tudi storitev zaščite pred škodljivo kodo in storitev arhiviranja podatkov. Stari paket »unlimited« ostaja, vendar se novi naročniki nanj ne morejo več naročiti.

Meritve na terenu

Meriti mobilni internet je Sizifovo delo. Preveč je spremenljivk, na katere nimate vpliva. V danem trenutku je lahko hitrost visoka, nato pa nepričakovano pade. Naslednji dan pa je spet visoka ali pa tudi ne. Delati primerjavo je nemogoče, naredili smo lahko le časovno kratek preizkus in na grobo ocenili razliko med dvema modemoma (s tem pa posredno tudi tehnologijama). 18 MB veliko datoteko smo prenesli v strežnik FTP oziroma iz njega in merili dosežene hitrosti. Preizkus je trajal dobri deset minut, kar vključuje prenos v obeh smereh z modemom ZTE MF662 (HDSP Plus), zamenjava modema z modemom Ovation MC950D in spet prenos v obeh smereh. Dobili smo naslednje rezultate.

Prenos v smeri k uporabniku. Spodaj je grafikon hitrejšega modema ZTE, zgoraj pa graf hitrosti modema Ovation. Nekoliko bolje se je odrezal modem ZTE, vendar so razlike tako majhne, da jih lahko zanemarimo. Ne vemo, ali se je prenosnik med tem testom priključil na celico, nadgrajeno na HSPA Plus. Občasna merjenja prek celotnega dne, ko smo izvedli omenjeni test, so pokazala najvišjo hitrost okoli 5 Mb/s (merjeno s storitvijo www.speedtest.net).

Na slikah so dosežene hitrosti v smeri od uporabnika, ker je razlika očitna. Prenosne hitrosti v smeri od uporabnika so bile pri modemu ZME občutno višje!

Ker nas je zanimalo, kakšne so hitrosti, ko vemo, da smo priključeni na ustrezno nadgrajeno bazno postajo, smo preizkus prenosa iste datoteke v smeri k uporabniku ponovili drugega dne in na drugi lokaciji. Utaborili smo pred Vilharjevo ulico v Ljubljani in dosegli nekoliko višje hitrosti, a kaj, ko nam je zagodlo dejstvo, da je bilo sočasno na bazno postajo priključenih veliko uporabnikov. Kljub temu so bile hitrosti solidne, kaže pa to na znano dejstvo, da bolj kot tehnologija na dosežene hitrosti vpliva zasedenost baznih postaj!

Kakšen smisel ima višanje hitrosti


…s sočasno omejitvijo prometa v obračunskem obdobju? Višja hitrost pomeni le to, da boste prej dosegli mejo in padli pod drugačne pogoje − bodisi omejitve hitrosti ali plačevanja dodatno prenesenih podatkov!

Nadgradnja baznih postaj za višje hitrosti največkrat pomeni le nadgradnjo programske opreme. Ozko grlo pa so (bile) hrbtenične povezave med baznimi postajami in jedrnim omrežjem operaterja. Če so te premalo »prepustne«, nič ne pomaga, če ima uporabnik v radijskem omrežju visoke prenosne hitrosti, če jim ne sledijo hitrosti prek celotnega omrežja in nato v internet. Zato so se operaterji v zadnjem letu največ ukvarjali ravno z izboljšanjem hrbteničnih povez. Vse to za operaterja pomeni strošek, in če k temu dodamo modele licenciranja omrežne opreme, ki so jih zahtevali proizvajalci, razumemo, zakaj mobilne operaterje skrbi, če se skozi njihova omrežja preteka preveč podatkov. Tako nekako operaterji opravičujejo odločitev po takih in drugačnih omejitvah.

Sočasno pa se zavedajo, da je na oglasih lepše videti ponudbo »do 22 Mb/s« kot le »do 7,2 Mb/s«. Čeprav lahko dokaj gotovo trdimo, da bodo realno povprečne hitrosti uporabnikov ene in druge tehnologije dokaj blizu skupaj – vsaj nekaj časa. Pa tudi! Čemu bi sploh hoteli znotraj mobilnega interneta tako zelo »visoke« hitrosti, ko se zavedamo, da lahko trčimo ob omejitev? Zato, da bodo nekatere storitve delovale nekoliko hitreje? Katere pa so te storitve? Bomo višje hitrosti sploh občutili? Za zdaj mislimo, da večinoma ne. Še najbolj se višje hitrosti poznajo pri prenosu datotek iz torrentov, a to početje naj bi bilo nezaželeno in zagotovo boste hitro presegli kvoto 20 GB. Višje hitrosti so zaželene tudi pri internetni televiziji, še posebej če je ta visoke ločljivosti (HDTV), in pri video storitvah tipa YouTube. A tudi pri slednjih je 20 GB hitro ulovljivih. Za vse drugo, pošta, brskanje po internetu, bolj običajne spletne storitve, pa hitrost ni usodnega pomena. Tudi zato, ker so zakasnitveni časi (ping) občutno višji pri mobilnem kot pri fiksnem dostopu. Kar se pozna, ne glede na to, ali je omrežje nadgrajeno na tehnologijo HSPA ali na HSPA Plus. Slednja ima zato, vsaj po našem mišljenju, uporabno prednost v višjih hitrostih v smeri od uporabnika. Vsaj nekaj. A ne pozabite, omejitev v količini pomeni seštevek vseh prenesenih podatkov – tistih, ki ste jih prejeli, in onih, ki ste jih oddali.

Operaterji vedno trdijo, da bodo omejitev prilagajali in po potrebi dvigali, če se bo izkazalo, da uporabniki potrebujejo več. Po našem mnenju pa ta meja lep čas ne bo dvignjena, saj je jasno, da več prenesenih podatkov zvišuje stroške operaterja in jim znižuje dobiček. Mobilni internet je lahko, kar zadeva dosegljive hitrosti, zamenjava za fiksnega. Ker pa so postavljene omejitve, so mobilni operaterji to možnost za pridobivanje uporabnikov zagotovo izgubili. 20 GB je pri običajni uporabi interneta, ko imamo v domače ali v omrežje malega podjetja priključenih več računalnikov, hitro premalo. A kaj hočemo. Operaterji so povedali svoje. V podtonu se bojujejo za višje zaslužke in to je glavni razlog uvajanja pravične uporabe!

Moj mikro, Aprila 2010 | Marjan Kodelja