Za

Hauppaugov Broadway T2 je pravi posebnež. Na pogled lično izdelana škatlica, na kateri se lovita črna in srebrna barva ne razkriva veliko. Zaradi dveh wi-fi anten, ki štrlita iz nje v ozadju, bi jo prav lahko zamenjali za brezžični usmerjevalnik. A Broadway T2 je popolnoma drugačna zver. Na sprednji strani poleg signalne lučke delovanja najdemo še USB-vhod, več priključkov pa je zadaj. Tam poleg omrežnega ethernetnega najdemo še dodatna dva USB, sledijo video vhodi S-Video, komponentni video in končno vhod za antenski priključek. V škatli najdemo priloženo tudi anteno mini DVBT. S temi podatki se že razkrije narava naprave – gre za DVB-T sprejemnik, katerega unikatna posebnost je ta, da lahko sprejema program prek omrežne povezave (tako hitrega 802.11n wi-fi kot 100 Mb LAN-a). Pretočni video lahko spremljamo v svojem krajevnem omrežju ali pa tudi iz interneta. Napravo upravljamo prek katerega koli spletnega brskalnika, od koder tudi sprožimo prvo samodejno iskanje DVB-T programov. To je hitro. Naprava je posebnež, saj zelo meri na Applove uporabnike. Spremljanje videa namreč poteka kar prek spletnega brskalnika naprav iPad in iPhone oz. iPod Touch! Pretočni video lahko spremljamo tudi iz računalnikov Mac (Safari) ter preko PC-računalnikov, a žal ne prek spletnega brskalnika, obvezno moramo namestiti program Windows TV Center 6, s katerim pa se funkcionalnost še poveča, saj dobimo možnosti snemanja videa in zakasnjenega predvajanja (torej začasno ustavljanje in nato nadaljevanje iz iste točke) ter nastavljanje snemanja. V Broadway T2 sta vgrajena dva sprejemnika DVB-T MPEG-4, kar pomeni, da lahko gledamo dva različna TV-programa. Na napravo pa lahko priključimo tudi analogne naprave (recimo kamero) in pretočno gledamo video vsebine iz nje. V napravi je vgrajen čip za strojno kodiranje H.264, ki omogoča hitro pretvorbo prejetega videa v obliko, primerno za pretakanje po omrežju. To omogoča tudi uporabo stare analogne kamere za varnostno kamero, katere sliko iz doma ali pisarne lahko dobimo kadar koli in od koder koli na svetu. V nastavitvah naprave lahko ločeno nastavljamo profile za lokalno in internetno predvajanje, kjer lahko določimo različno stopnjo nivo stiskanja (kakovost slike). Če prek iPada tako gledamo TV doma na kavču prek iste wi-fi točke – potem lahko nastavimo najmočnejše vzorčenje 2200 kb/s v ločljivosti 480 x 320, za internetno gledanje pa bo morda primernejša nižja ločljivost 320 x 240 in vzorčenje navzdol proti 150 kb/s (da to za res deluje, bi morala naša internetna povezava v smeri navzgor proti ISP-ju dosegati vsaj hitrost 256 kb/s). Zanimivo je, da v škatli najdemo tudi nekaj, kar je videti kot IR-oddajnik (za simuliranje daljinskih upravljalnikov drugih naprav) – a na kablu piše »za uporabo v prihodnosti«. Očitno ima Hauppauge še velike načrte za to napravo.

Proti

Škoda, da naprava ne podpira tudi sprejemnika DVB-C, saj bi marsikdo namesto strešne antene raje priklopil kabelsko. Na napravi so kar tri USB-vrata, a ta hip nobenih ne moremo uporabiti. Namenjena so razširitvam v prihodnosti. Cena naprave je kar visoka.

Moj mikro, julij/avgust 2011 | Jaka Mele