HP Rove 20 ni edini predstavnik te kategorije naprav, le zadnji je prišel na trg. Za napravami podjetij Asus, Sony, Lenovo in Dell. Z zasloni velikosti med 18 in 27 palcev so tovrstni »hibridi« navidezno popolni, da modernizirajo družinsko druženje. Opremljeni so z elektronskimi različicami namiznih iger, ki izkoriščajo na dotik občutljive zaslone, kot sta na primer monopoli in dama. Če jih uporabljate tako, kot so si zamislili proizvajalci, so ti »hibridi« čez dan družinski računalniki (priključeni na elektriko), zvečer pa igralna »tabla«. Je to izkušnja, ki si jo želimo, jo potrebujemo? Pustimo se presenetiti. Prodaja klasičnih osebnih računalnikov upada, zato proizvajalci iščejo načine, kako se rešiti iz težav.

Tovrstni računalniki ne predstavljajo grožnje tabličnim računalnikom in prenosnikom, niti doma ne, kjer bi načelno lahko zaradi večjega zaslona. Preprosto so preveliki in pretežki, da bi jih prenašali v nahrbtniku. Vprašanje je tudi, koliko so grožnja, recimo jim običajnim »vse v enem« računalnikom oziroma namiznim računalnikom, saj so v primerjavi z njimi tehnično podhranjeni. Eni bolj, drugi manj. Večini namreč manjka vmesnik HDMI, ki računalnik »vse v enem« spremeni v zaslon za igranje zmogljivih iger ali gledanje filmov. Za prve pa imajo tudi preslab grafični procesor, pri nekaterih pa tudi osrednji procesor. Po drugi strani pa vseeno omogočajo tisto, česar večina tablic ne. Delovanje programov, ki so pisani za sistem Windows, in možnost enostavne priključitve različnih dodatkov (tiskalnikov in drugih zunanjih naprav). Zaradi velikega zaslona pa so primernejši od tablic tudi za brskanje po spletu in gledanje filmov oziroma serij. Tu morda pride do izraza njihova prenosljivost, saj jih postavimo tja, kjer nam najbolj ustreza, približno dvourna avtonomija pa zadošča za ogled celovečernega filma. Vendar lahko podobno storimo tudi s hibridnim prenosnim računalnikom!

Po našem mnenju na trgu vlada velika zmeda, ljudem pa je vse manj jasno, katera je tista oblika osebnega računalnika, ki bo najbolj zadostila njihovim potrebam. Naj kupijo običajni prenosnik, ultraprenosnik, tablični osebni računalnik, hibridni računalnik, računalnik »vse v enem«, njegovo prenosno različico ali čisto običajni namizni računalnik? Da bi kupili po enega iz vsake od omenjenih kategorij, nimamo dovolj denarja. Pa tudi smisla nima, saj se bo prej ali slej pojavil problem, kako jih optimalno vključiti v celovito domače omrežje naprav. Prenosni računalniki »vse v enem« so po našem mnenju zanimiv poskus, ki pa sami po sebi ne bodo rešili industrije osebnih računalnikov. Analitiki pa optimistično napovedujejo, da industrijo lahko oživi ravno opisana razdrobljenost trga in velika ponudba različnih tipov računalnikov. Mi nismo tako optimistični, kajti do zdaj se je vedno izkazalo, da se velikim računalniškim podjetjem ne splača proizvajati majhnih serij naprav. Dober primer je slovenski trg, kjer večina od te velike ponudbe niti ni na voljo. Trg bo pokazal, kateri tipi naprav se bodo uveljavili. Čeprav se nam zdi prenosni računalnik »vse v enem« zanimiva rešitev, se po našem mnenju dolgoročno ne bo prijel. Ni ne tič ne miš. Je nekaj vmes, poskus izdelati napravo, ki bi pritegnila dovolj kupcev. Pustimo se presenetiti. Nam je naprava všeč.

Moj mikro, September Oktober 2013 | Jan Kosmač |