ZA: Pogledali smo si grafično kartico podjetja Gigabyte, ki je ena prvih R7 260X grafik na našem trgu. Kartica je standardne dolžine, potrebuje le en 6-polni moleks priključek za zunanje napajanje. Grafika ima kup izhodov – dual-link DVI, DVI, HDMI in DisplayPort. 2-GB pomnilnik GDDR5 deluje pri 6,5 Gh in je s procesorjem povezan prek (okrnjenega) pomnilniškega vodila širine 128 bitov. Sam grafični procesor je proizveden v 28-nm in utripa pri 1188 MHz na tej tovarniško naviti Gigabytovi kartici, sicer le s 1100 Mhz. V sami škatli ne najdemo veliko navlake, le vmesnik za napajanje, navodila in gonilnike. Sama grafika je zanimiva, saj je ena prvih, ki strojno podpira najnovejšo revizijo DirectX 11.2, poleg tega pa še standard OpenGL 4.3 in Opencompute. Vmesnik PCIExpress 3.0 je zdaj na grafikah že standard. Grafika omogoča tudi paralelne povezave s CrossFireX … Gigabytova zasnova grafike je lažja od referenčne, ima pa boljše hlajenje, ki je tudi v praksi pod polnim bremenom neslišno. Gigabyte ponovno uporablja svojo rešitev Windforce, ki z ventilatorjema nižjega profila zmanjša turbulenco med njima in še poveča pretok zraka glede na referenčnega. Gigabyte ponuja še nekaj prednosti pred referenčnimi modeli – sploh pri robustnosti grafik, saj naj bi z združevanjem japonskih komponent, MOSFET-elementov z nizkim RDS, polnih kondenzatorjev in dušilk s feritnim jedrom dosegli dolgotrajnejšo življenjsko dobo. Tudi energijska poraba novega procesorja je na ravni pričakovanj – omejena je do teoretične najvišje 115 W, kar pomeni, da za poganjanje ne potrebujemo posebnega napajalnika – že klasičen 450-vatni bo dovolj.

PROTI: Zelo uravnotežena kartica, ki bo zaradi novih tehnologij še nekaj časa ostala aktualna. In če imate le en monitor z ločljivostjo FullHD, verjetno še dolgo ne boste potrebovali ničesar hitrejšega.

Moj mikro, januar – februar 2014 | Jaka Mele |