Za

Pasivno hlajene grafične kartice so dokaj nišni posel, a vse več občasnih igričarjev ima dovolj glasnih grafik, zato posegajo po drugih rešitvah. Med to srenjo je moč pogosto zaslediti menjavo ventilatorjev in hladilnih elementov, celo z vodnimi bloki ipd. A elegantnejša rešitev je nakup tovarniške pasivne izvedbe grafike, in čeprav ponudba zavoljo piljenja proizvodnega procesa (nižanja energijske porabe in segrevanja) časovno zaostaja za najmočnejšimi grafikami, je ne kaže spregledati. Še posebej ne z najnovejšim modelom iz podjetja Gigabyte, kjer so se odločili izdelati pasivno hlajeno Nvidio GeForce 9800GT. Ta je le malenkostno šibkejša od najmočnejše kartice pretekle generacije 9800GTX (ta je imela jedro pri 700 MHz, pomnilnik pa pri 2200 MH) in zelo na ravni tistega, kar se danes prodaja pod nazivom N250. Pomembna stvar je, da s tem ne bomo kupili zastarele grafike, saj je Nvidia tudi za serijo 9xxx omogočila vse programske bombončke, vključno s CUDO in strojnim pospeševanjem v grafičnem procesorju. Kartica se ponaša z vsemi 128 pretočnimi procesorji. Za napajanje potrebujemo le en 6-žilni priklop. Grafika je zgrajena na Gigabytu lastni zasnovi, zato razvaja s svojim konceptom UDV, ki pomeni stabilnejše delovanje in uporabo zanesljivejših komponent. Hladilni blok uporablja tehnologijo Silent Cell in je sestavljen iz vrste zelo tankih aluminijastih rež, ki so povezane z bakrenimi toplotnimi cevmi in bakrenim jedrom. Posebno oblikovanje pa usmerja pretok zraka, da je hlajenje optimalno. Kartica ima tudi vrsto priključkov – novi HDMI, ki podpira dvakrat višjo HD-ločljivost (za vse lastnike 30-palčnih monitorjev), DVI in D-sub. Kartica se med delovanjem segreje, a nikoli preko 50 stopinj, kar je dober dosežek in je primerno celo za računalnike s slabim pretokom zraka.

Proti

Glede na običajni model 9800GTX oziroma GTS250 so rezultati mešani. V nekaterih testih ga 9800GT skoraj ulovi, v drugih je počasnejši med 10 in 15 odstotki. Slabost grafike je tudi njena cena, a to je premija, ki jo je treba plačati za tišino in ugodje.

Moj mikro, julij-avgust 2009 | Jaka Mele