Skupna ocena:9
Razmerje cena/kakovost:9
Cena:90 €
Tehnični podatki
Vmesnik:USB
Optični senzor:ne
Laserski senzor:da
Brezžična povezava:ne
Število tipk/nastavljivih:7/5
Ločljivost senzorja:400–4000 dpi
Posebna podlaga:ni potrebna

Za

Gigabyte se je resno spravil tudi na področje računalniške periferije, in prve mednarodne nagrade, ki jih prejema za svoje miške, potrjujejo, da je podjetje enakovreden tekmec največjim. Preizkusili smo igričarsko miško GM-M8000, ki s ceno 90 evrov meri na vrh ponudbe in se spopada s konkurenco Logitech G9 Laser, Razer Lachesis Phantom White ... Miška ima velikodušno odmerjen, dvometrski prepleten kabel, ki se ne zatika po mizi in robovih. Ob prijemu za miško je nakazana ergonomija, ki glodalca seveda naredi primernega le za desničarje. Oba boka miške imata gumirane dele za boljši oprijem, medtem ko hrbtišče prekriva gladka plastika. Na desni strani sta dva, na levi en nastavljiv gumb. V zgornjem delu je razporeditev dokaj standardna – drsno kolo, ki je gibljivo tudi levo in desno, pod njim stikalo za preklapljanje ločljivosti. Na dnu miške je odprtina za prilagajanje teže z možnostjo prerazporejanja uteži (skupaj do 38 g). Laserski senzor pravilno interpretira gibe s pospeškom do 20 G do hitrosti 65 palcev (165 cm) na sekundo, čip pa je zmožen obdelati do 7,2 megapike na sekundo! To zagotavlja gladko in tekoče delovanje miške, ki prek USB-vrat stanje sporoči 500-krat v sekundi! Pet nastavljivih gumbov je moč nastavljati prek priložene programske opreme, ki omogoča tudi shranjevanje profilov v miško in hitro menjavo med njimi. Vse skupaj je ob mizi zaokroženo s trajnimi teflonskimi drsniki, sicer pa je miška med delovanjem videti krasno, saj odvisno od nastavitev (profil) spreminja barvo logotipa. Če želi iti uporabnik še dlje, si lahko omisli posebno podlago, ki ponuja optimalne razmere za delovanje miške oz. za natančnost in hitrost.

Proti

Cena je sicer na ravni konkurence, a Gigabyte je najmanj znan in na področju igričarskih dodatkov nima slovesa. A vseeno, za denar dobimo veliko.

Moj mikro, april 2009 | Jaka Mele