Japonci imajo številko 4 za nesrečno, zato se je marsikateri proizvajalec pri poimenovanju svojih modelov preprosto izogiba. Med njimi je očitno tudi Fujifilm, ki je v seriji S Pro skočil kar na 5. Ali pa so menili, da je skok tako velik in šteje za dodaten korak naprej? Vsi dosedanji fotoaparati so imeli za osnovo Nikonovo ohišje, S5 Pro ni izjema. Le da jim je tokrat končno uspelo dobiti osnovo, ki je vredna notranjosti. Pri prejšnjih modelih je bil osnova za ohišje Nikon F65, tokrat pa je kar enako, kot ga ima Nikon D200. O njem nam ni treba zgubljati veliko besed, ker med je najboljšimi, tako glede ergonomije kot možnosti nastavitev. Vse pomembne funkcije so hitro dostopne, v menijih pravzaprav nimamo kaj iskati. Pograjamo lahko le preklopnik za avtomatsko oziroma ročno ostrenje, ki se ob nepazljivem rokovanju hitro premakne v način ročnega oziroma stalnega ostrenja. Meni je v celoti posvečen nastavitvam slike in ga lahko nastavite po svojih željah. Med drugim zna S5 Pro oponašati klasične fotografske filme, povečamo mu pa lahko tudi dinamični obseg. Pri slednji možnosti je opazna razlika predvsem v svetlih delih, saj nimajo tako imenovanih prežganin. K temu največ pripomore dodatna manjša pika, ki zajame manj svetlobe in lahko s tem določi vrednost. Tudi nastavitev fotoaparata je veliko, podobno kot pri Nikonu D200. A da so snovalci vseeno kaj pustili, ima S5 Pro omejitev hitrosti na dva posnetka oziroma en posnetek na sekundo. Z njim pač ne boste delali zahtevnejše športne fotografije, ampak bo treba poseči po hitrejšemu modelu. O kakovosti slike smo že nekaj malega zapisali, zato je čas, da se ji polno posvetimo. Tipalo ima res 12 milijonov pik, a so v resnici podvojene, druga polovica odpada na manjše pike, ki so poleg velikih in skrbijo za povečan dinamični obseg oziroma predvsem za svetle dele. 12 milijonov pik se sicer sliši lepo, a v resnici je uporabnih le polovica, čeprav Fujifilm interpolira na to velikost. To sicer opravi dobro, a je vidna razlika med takim in klasičnim 12-milijonskim tipalom, seveda v korist slednjega. Snovalci so na srečo krepko zmanjšali datoteko RAW, ki je bila pri prejšnem modelu velika 36 MB, sedaj pa znosnih 10 MB, če ne vklopimo povečanega dinamičnega obsega. S šumom fotoaparat dobro opravi, tako da lahko brez težav slikate tudi pri višjih občutljivostih, do ISO 3200. Odlično se zna spopasti tudi s samodejno izravnavo beline, kjer praktično nismo bili razočarani. Ko vse skupaj zaokrožimo, bistvenih razlik med tem fotoaparatom in Nikonom D200 ni, razen seveda v tipalu in obdelavi posnetkov. Poleg tega je D200 še cenejši, kar ni ravno voda na Fujifilmov mlin. Glavna prednost je v sami obdelavi posnetkov v fotoaparatu, kajti končni rezultat v JPEG-u je zelo dober. Pravzaprav niti ne potrebuje kaj dosti dodatne obdelave, in če pomislimo na poročne fotografe, ki poslikajo tudi preko 1.000 posnetkov na eni poroki, je to zelo dobrodošlo. Tudi strahu, da bo bela poročna obleka le bela lisa ni. Fujifilm S5 Pro je fotoaparat, ki je bolj tržna niša kot resen konkurent drugim, in tisti, ki vedo, kako ga izkoristiti, jim ne bo žal za nov model. Hitrost delovanja in predvsem novo spodobno ohišje so več kot zadovoljiv razlog za nakup.

Alan Orlič