Za

Klasični optični bralnik ali bralnik za filme? Še najbolj križanec, ki mu uspeva oboje. Že na prvi pogled je V350 drugačen bralnik, saj je pokrov bistveno debelejši. Nekaj gre na račun luči, ki mora biti za osvetlitev filma, drug del na samodejni podajalnik za film. Ta je odlično skrit in ga aktiviramo od zgoraj, le pritisnemo na del pokrova in ta se odpre. Od tu naprej je postopek enostaven, vstavimo film, bralnik ga samodejno povleče naprej in že ga lahko obdelujemo. Če ste kdaj gledali, kako to počno v fotolaboratoriju, je postopek zelo podoben, s to razliko, da tu lahko obdelujemo naenkrat le 6 posnetkov, ne pa celotnega filma. Za dia posnetke v okvirčkih je postopek drugačen, za to je na voljo poseben nastavek, ki ga damo v bralnik. Ta nastavek omogoča tudi ročno zajemanje filmov, če ne bi radi uporabili samodejnega podajalnika. Gonilnik omogoča tri načine dela, od enostavnega do profesionalnega. Slednji bo za vse, ki bodo bralnik uporabili za digitaliziranje starih filmov, daleč najuporabnejši. Omogoča celo vrsto nastavitev, tako da je delo v programu za obdelavo slik tako rekoč minimalno. Ima tudi možnost odstranitve prahu ali prask iz slik, kar pride prav predvsem pri starejših filmih. Za boljše delo vam priporočamo, da si z Epsonove strani prenesete barvne (ICC) opise, saj boste s tem imeli še manj dela pri popravljanju barv.

Proti

Pravzaprav le hitrost, ki pri najvišji ločljivosti za 6 posnetkov, tako so namreč razrezani filmi, zahteva, reci in piši, preko 15 minut. Pri drugih operacijah je bralnik normalno hiter, tu pa postane pravi počasnež. Tudi za diapozitive v okvirčkih bi se lahko bolje potrudili, saj naenkrat lahko obdelujemo le dva hkrati.

Alan Orlič