Pred časom se je Microsoft razjezil na svoje partnerje, ker naj ti ne bi na trg poslali dovolj naprav z zaslonom na dotik. Poleg hibridnih računalnikov različnih konstrukcij so imeli v mislih prenosnike in računalnike »vse v enem«. Oboji imajo navpično postavljen zaslon, tovrstna postavitev pa vzbuja dvome o smiselnosti upravljanja z dotikom. Sistem Windows 8 je lažje upravljati z dotikom, sočasna uporaba tipkovnice ter sledilne ploščice ali miške pa dvigne uporabniško izkušnjo nad izkušnjo, ki jo imamo med uporabo »prave« tablice. Predvsem ko vsebine ne prebiramo, temveč jo tudi ustvarjamo.

V tem okviru je Gatesovo razmišljanje pravo. Nas pa je zanimala uporabniška izkušnja uporabe dotika predvsem na prenosnikih klasične konstrukcije, katerih zaslona ni mogoče popolnoma zravnati s podlago (preklopiti zaslon za 180 stopinj). Občutki so različni. Ko je prenosnik na mizi, ni najbolj ergonomično dvigniti roke, vedno ko bi se želeli dotakniti zaslona. Roke uporabnika »lepo« počivajo na podlagi. Drugače je, ko imamo prenosnik v naročju. Zaslon prenosnika je nižje od komolcev, zato »poseganje« po zaslonu ni toliko moteče. To lahko pomeni, da zaslon na dotik na prenosnikih ni odveč, če ni »občutno« dražji in če zanemarimo dejstvo, da ima tak zaslon dodatne plasti v strukturi zaslona. Zadnje pomeni več truda procesorja, da izračunava »dotike«, kar se lahko pri slabših prenosnikih izrazi v večji obremenitvi baterije. Druga »slabost« je vpliv dodatne plasti na kakovost slike, zasloni so bolj odsevni, kar je lahko moteče pod pisarniškimi lučmi. Pri nekaterih zaslonih (predvsem poceni prenosnikov) je opazen razmik med plastjo tipal dotika in LCD strukturo pod njo, kar lahko povzroči dvojni odsev, da ne govorimo o občutku, da je slika »pogreznjena« v zaslon. Težava, ki jo bodo opazili profesionalni uporabniki (grafični, video montažerji).

Drugačna zgodba so računalniki »vse v enem« – iz preprostega razloga, ker jih lahko kot televizor »obesimo« na steno. Dostikrat imajo vgrajen tudi TV-sprejemnik, torej jih lahko uporabimo tudi v te namene. Računalnik imamo obešen na steni, ko deluje kot domači medijski center. Uporabljamo ga bodisi stoje, kar je mimogrede za telo bolje kot sedenje, z brezžično tipkovnico in miško pa lahko z njim počnemo vse, kar počnemo z običajnim računalnikom tudi sede. Če le vidimo do zaslona. Ko je računalnik na mizi, se tudi v tem primeru pojavijo podobne težave, kot smo jih omenili pri prenosnikih (mučno dviganje roke). Lahko pa tipkovnico in miško umaknemo, računalnik pa postavimo na rob mize ter ga upravljamo izključno z dotikom.

Prenosnik ali računalnik »vse v enem« je naprej eno ali drugo in šele nato na dotik občutljiva naprava. Zmogljiva računalniška naprava z večjim zaslonom, celovito tipkovnico ter miško ali sledilno ploščico. Brez zapletenih mehanizmov, ki »odlikujejo« hibridne konstrukcije. Je tudi razlika do na dotik občutljivih monitorjev. Njihovi zasloni so dlje od uporabnikove roke kot zaslon prenosnika in delno tudi računalniki »vse v enem«. Ker bomo upravljanje z dotikom uporabljali le občasno, je tovrstna tehnologija lahko dobrodošla. Glavne prednosti upravljanja z dotikom pa ne izvirajo iz »strojne« opreme, temveč od uporabniškega vmesnika Windows 8, pri katerem je do nekaterih funkcij (šarmantni meni) lažje priti z dotikom kot na klasične načine.

Moj mikro, Julij Avgust 2013 | Marjan Kodelja |