Novo tablico smo imeli priložnost držati v rokah že večkrat, a je bila do nedavnega programska oprema preveč nestabilna, da bi lahko o njej strokovno povedali kaj več. Sedaj, ko se bliža napovedan začetek prodaje, je tudi tablica bolj stabilna, beri bolj uporabna. Kar loči Tab 10.1 od iPada 2 sta zmogljivejši kameri. Sprednja za dvema in zadnja z osmimi milijoni točk. Smiselnost take ločljivosti je nekoliko vprašljiva. Za video razločljivosti 1080p HD (1920 x 1080 pik) je dovolj že nekaj čez dva milijona točk, ne pa osem. Uporabnost tablice za snemanje videa pa je tako ali tako stvar za poglobljene gostilniške debate. Držanje »plahte« pred seboj je malce smešno. Verjemite, videno v živo. Enako velja za fotografiranje. 8 mega je tehnični podatek, ki pade v oči, uporabne funkcije pa nima. Kar ve Apple, ki je v iPada 2 vgradil neprimerno manj zmogljivi kameri.

Iz tehničnih podatkov lahko razberemo še en, za Samsung manj razveseljiv podatek. Velikost zaslona in ločljivost je res da nekoliko večja od iPadove, vendar to v praksi ne bo prišlo do izraza, zaradi uporabljene zaslonske tehnologije (TFT LCD) pa bo več težav pri malce močnejši sončni svetlobi. Opaziti je tudi, da se na površini zaslona zelo hitro naberejo mastni madeži od prstov.

Tudi Galaxy Tab 10.1 nima reže za pomnilniške kartice, kar je presenečenje. Pričakovali smo, da jo bo imel, saj jo ima predhodnik in tudi zato, ker je to ena največkrat slišanih zamer iPadu. V primerjavi s predhodnikom je Tab 10.1 tudi neprimerno hitrejši. Razlog se skriva v dvojedrnem procesorju. Nekatere spletne strani, predvsem grafično zahtevne, odpira par sekund hitreje od iPada prve generacije. Omenili smo že operacijski sistem, ki pa je brez dodatnega Samsungovega grafičnega vmesnika. Brskalnik je podoben brskalniku namiznega računalnika, kar pomeni, da omogoča tudi zavihke. S stališča uporabniške izkušnje to omogoča lažje brskanje. Zmotilo pa nas je, da klub velikemu zaslonu brskalnik še vedno odpre mobilne različice spletnih strani. Ne pri vseh, zgolj pri nekaterih. Ker nima dodatnih tipk – gumbov na obodu zaslona, so vsi ti v obliki ikon. Njihova razporeditev je logična in hitro dojemljiva. Kljub nekoliko futurističnem videzu grafičnega vmesnika. Lahko bi dejali, da je ta lepši od iPadovega, vendar je slednji hitreje razumljiv in obvladljiv tudi za »telebane«. Apple gradi na estetiki in enostavnosti, Google pa bi vseeno rad dodal ton visoke tehnologije. Flash deluje, a spet ne tako tekoče, kot na namiznih računalnikih, saj so pri nekaterih straneh opazne napake pri prikazu elementov na zaslon brskalnika.

Marjan Kodelja