O tem, koliko so uporabne pametne funkcije, se že dlje časa lomijo kopja. Tudi če zna televizor lepo prikazati spletno stran, je še vedno težava v tem, kako vpisati URL-naslov ali iskalni niz v iskalno polje spletnega iskalnika. Prodajalci vam bodo znali povedati, da s tem ni težav, če imate tablični računalnik in pametni telefon, saj zanju obstajajo aplikacije oziroma navidezni daljinski upravljavec. Praktično pa se izkaže, da so te le ustreznik običajnega daljinskega upravljavca, ta je na zaslonu le »narisan«, zatakne pa se pri upravljanju aplikacij. Enostavno lahko na primer zaženemo aplikacijo YouTube, ne moremo pa pozneje prek mobilne naprave vnašati iskanj. Omejeni smo na »zaslonski« daljinski upravljavec, brez dodatnih možnosti, saj te aplikacija ne podpira. Podobno je tudi pri prepoznavi govora in kretenj. Razume jih televizor, morda še aplikacije, ki so namensko napisane za to tehnologijo, ne pa cela vrsta obstoječih televizijskih aplikacij.

Naša sodba: Večina aplikacij, ki smo jih preizkusili pri televizorjih različnih proizvajalcev, so ustreznik daljinskega upravljavca, le da je ta namesto v fizični obliki »prikazan« na zaslonu mobilne naprave. Zelo malo je dodatnih možnosti oziroma malo je aplikacij za televizorje, ki bi iz upravljanja z mobilno aplikacijo iztisnili čim več.

Da televizor razume izgovorjene besede, ima na vrhu običajno dva mikrofona. Obstaja možnost, da je tretji mikrofon vgrajen v daljinski upravljavec, kar je neprimerno bolje, vendar ne v standardnega, temveč v opcijskega, nakup katerega dodatno izprazni denarnico. Pri Samsungovih televizorjih je treba funkcijo najprej aktivirati, nato pa izbrati »sprožilno« besedo. Na primer »Hi TV«; namenoma smo izbrali angleščino, saj televizorji podpirajo večino zahodnoevropskih jezikov, pričakovano pa ne tudi slovenščine. Sprožilni besedi sledi ukaz, na primer »power on«. Izbor ukazov, s tem pa, kaj lahko »naredimo« z govorom, je omejen, sprožilna beseda pa naj bi bila zato, da televizor loči med ukazi, ki so namenjeni njemu, in vsem ostalim govorom v prostoru. Vedno ko jo izgovorimo, na zaslonu vidimo možnosti, ki so na voljo. Da bo jasno, bomo ponovili. Aplikacije pametnega televizorja lahko z govorom aktiviramo, ne pa tudi pozneje upravljamo. Ima pa upravljanje z govorom resne omejitve. Prva je, da uporabnik ne sme biti predaleč od televizorja, kar pri majhnih diagonalah (do 102 centimetra) ni težava, pri večjih, kjer je uporabnik oddaljen tudi štiri metre ali več, pa postane funkcija neuporabna. Prav tako mora biti v prostoru čim tišje. Spet nekaj, kar je dokaj težavno doseči, že glede na to, da televizor sam proizvaja zvok. Če so zvočniki televizorja prehrupni, nas televizor ne bo slišal, govornega ukaza pa ne bo mogel izvesti. Podobno se zgodi tudi, ko je v prostoru več oseb, ene v tišini gledajo program, druge se pogovarjajo, ali pa ko hoče več oseb hkrati »ukazovati« televizorju. Zaradi vsega napisanega lahko potrdimo, da je tehnologija sicer zanimiva, vendar skorajda neuporabna pri dnevni uporabi televizorja, še posebno ker to hitreje storimo z daljinskim upravljavcem. Tudi zato, ker je zamik med izgovorjenim ukazom in njegovo izvedbo zaradi tehnologije, ki še ni dodelana, opazen.

Naša sodba: Če imate tak televizor, se boste na začetku že zaradi radovednosti igrali z glasovnim upravljanjem, kmalu pa boste na to funkcijo pozabili. Podobno, kot se večina lastnikov televizorjev na začetku igra s 3D-funkcijo, nato pa očala pospravi v predal. Primerna je za vnašanje besedil v televizorjev spletni brskalnik in za invalidne osebe, ki ne morejo uporabljati daljinskega upravljavca.

Isti modeli Samsungovih televizorjev, ki imajo govorno upravljanje, omogočajo tudi upravljanje s kretnjami. Da je to mogoče, je med mikrofonoma na vrhnjem robu vgrajena majhna kamera. Tudi to funkcijo moramo najprej aktivirati, medtem pa televizor preveri, ali je v prostoru dovolj svetlobe. Pa smo spet pri omejitvah. Logično je, da kamera, ki pač ni infrardeča, deluje le pri dobrih svetlobnih razmerah in ne v mraku, v katerem največkrat gledamo televizijske programe. Podobno je tudi glede razdalje. Če smo predaleč od zaslona, kamera ne razloči dobro kretenj in uporabnost funkcije je spet omejena. Upravljanje s kretnjami aktiviramo tako, da nekajkrat »pomahamo« kameri. Nato je mogoče upravljati z večino funkcij televizorja, tako uporabo menija in podmenijev kot tudi aplikacij. Dejansko s tem, ko premikamo roko pred zaslonom, kar je lahko pri dolgem početju utrudljivo, premikamo »kazalec« na zaslonu (ta sledi poti roke), kot bi to počeli s smernimi tipkami na daljincu. Upravljanje s kretnjami je zaradi tega hitrejše.

Naša sodba: Tudi upravljanje s kretnjami ni zamenjava za daljinski upravljavec. Je pa lahko primeren dodatek zanj, pri nekaterih funkcijah, kjer se bolje obnese. Ker pa ne moremo s kretnjo prižgati televizorja in ker je tehnologija preveč odvisna od svetlobnih razmer, bo tudi v tem primeru večina uporabnikov funkcijo uporabljala le na začetku, predvsem zaradi radovednosti in da se pohvali prijateljem, česa vsega je sposoben televizor.

Nekateri modeli LG-jevih televizorjev so opremljeni z magičnim daljinskim upravljavcem, ki deluje podobno kot dodatki za igralne konzole. Gibanje daljinskega upravljavca v prostoru se prenese na televizor. S premikanjem, usmerjanjem daljinskega upravljavca na dele zaslona ta vodi kazalnik po zaslonu, vendar za to ne uporablja infrardeče tehnologije, temveč ima v sebi, kot pametni mobilni telefoni, tipala za določanje položaja. Kar v praksi pomeni, da daljinskega upravljavca ni treba natančno usmeriti v zaslon, dovolj je, da ga le premaknemo in kazalnik zaslona se bo ustrezno premaknil. Daljinski upravljavec ima malo tipk, vendar lahko z njim počnemo vse, kar počnemo s klasičnim daljinskim upravljavcem, predvsem pa bolje upravljamo pametne aplikacije (s podatkov na televizorjev brskalnik). V praksi se je izkazalo, da je tako upravljanje hitrejše kot upravljanje Samsungovih televizorjev s kretnjami. Nekateri magični daljinski upravljavci so opremljeni z mikrofoni, da je omogočeno glasovno iskanje, ne pa tudi glasovno upravljanje televizorja. Slovenščine seveda ni med podprtimi jeziki.

Naša sodba: Tudi magični daljinski upravljavec ne more v celoti zamenjati klasičnega, ker dostop do nekaterih funkcij ali ukazov v meniju zaradi specifičnega delovanja in manj gumbov ni ravno najbolj enostaven. Dobro pa upravlja večino funkcij, ki jih dnevno uporabljamo, zagotovo pa je v tem trenutku primernejši od obeh Samsungovih tehnologij.

Moj mikro, Januar Februar 2013 | Jan Kosmač |