Za

Tudi D-Link je predstavil svojo novo generacijo naprav za prenos podatkov prek električnih vodnikov. Pogledali smo si komplet dveh priključnih napravic DHP-301, ki obljubljata prenos podatkov s hitrostmi do 200 Mb/s in s tem primernost za domači prenos pretočnega HD-signala. Priklopna naprava je velikosti konkurenčnih naprav, gre za klasični vtikač, ki ima na spodnji strani naprave ethernetna vrata. Naprava je odeta v belo ohišje, s črnim krogom v katerem so tri signalne lučke (ki pričajo o delovanju, vzpostavljeni zvezi in dostopu na LAN). Plastika je kompaktna. Čeprav smo že pred več kot letom dni videli prve naprave z nazivno hitrostjo 200 Mb/s, tudi na testu Siemensove pred pol leta pa smo dosegli bolj klavrne rezultate, smo bili tudi tokrat skeptični. Do zdaj je rekorder v našem testnem okolju enostanovanjske hiše (prenos z enega nadstropja v drugo) Netgear, kjer se je prenosna hitrost s prehoda med generacijo 85 Mb/s in 200 Mb/s povečala s 16 na 21 Mb/s, kar pa je še vedno skoraj desetkrat manj, kot obljubljajo proizvajalci. D-Linkov komplet smo preizkusili na istem poligonu in pohvaliti velja izvedbo, saj je omrežje začelo delovati brez kakršnegakoli dodatnega nameščanja. Tudi D-link ponuja samodejno, strojno š prometa. V komunikacijo je vdelan tudi QoS, ki naj bi bil ključnega pomena pri nemotenem prenosu HD in SD video tokov in IPTV-signala. Izmerjene prenosne hitrosti nihajo glede na oddaljenost in motnje v omrežju. V našem okolju smo hitrost podatkovnih prenosov znotraj testnega okolja izmerili na slabih 22 Mbit/s – kar je še vedno katastrofalno, a boljše od konkurence. Hitrost je, če vklopimo napravi v sosednji vtičnici, na isti fazi, tako da linija ne vodi preko več varovalk in je bistveno hitrejša. Komplet je eden najcenejših na trgu!

Proti

Škoda, da je na napravah le en ethernetni priklop. Konkurenčne naprave so imele vdelano še štirivratno stikalo. Da je prepustnost 200 Mb/s zgolj teoretična, potrjuje tudi hitrost vdelano ethernetnih vrat, saj so ta le 10/100, sicer bi pričakovali gigabitna.

Moj mikro, december 2009 | Jaka Mele