Za

Omrežna stikala so danes nekaj povsem vsakodnevnega, in najdemo jih povsod. V večini domov so najpogosteje integrirana v razne domače usmerjevalnike, a tam smo s hitrostmi povečini še vedno omejeni na 100 Mb/s. Z nizkimi cenami gigabitnih omrežnih kartic, z integracijo na večino matičnih plošč zadnjih dveh let ter z vse večjimi datotekami, pa je smiselno za prenose prek krajevnega omrežja uporabiti višjo prenosno hitrost. Če že ne med dvema ali več računalniki v domačem, pa vsaj v poslovnem okolju, kjer je čas denar. Do nedavnega je bila cena gigabitnih stikal precej visoka, zadnje leto pa je cena padla na množično dosegljivo raven. Posebnost, s katero nas želi tokrat prepričati D-Link, ki je eden izmed močnejših proizvajalcev omrežne opreme in komponent, je zeleno, energijsko varčno gigabitno stikalo z osmimi priključnimi mesti – vrati. Zeleno stikalo samodejno zazna, na katerih vratih so priključene aktivne omrežne naprave, in procesira signale samo na njih, na ugasnjenih pa se ne ukvarja z procesiranjem in tudi procesno moč internih čipov zniža. Če so računalniki neaktivni, stikalo prav tako prihrani energijo na teh vratih. Odvisno od števila priključenih naprav in stanja so razlike v privarčevani energiji od 10 do 80 odstotkov! Dodatna funkcija, ki jo to pametno stikalo obvlada, je tudi ugotavljanje dolžine povezav kablov in ustrezno prilagajanje optimalne moči. Pomembno pa je to, da vsi ti programi varčevanja v ničemer ne vplivajo na delovanje aktivnih vrat in naprav, ki dosegajo hitrosti, kot jih narekuje standard in poznamo pri konkurenčni »normalni« opremi. Cena je primerljiva z običajnimi 8-vratnimi gigabitnimi stikali.

Proti

Zavedati se je treba, da je prihranek pri že sicer nizko potratnih napravah ustrezno nizek, čeprav je v odstotkih visok. A zeleno razmišljanje velja – morda ne za zamenjavo obstoječega stikala, a pri nakupu novega vsekakor ...

Objavljeno: Moj mikro Julij-Avgust 2008 | Jaka Mele |