Za

Čeprav N520 ni najnovejši model, je zaradi svoje pripravljenosti za vmesnik LGA 1366 zanimiva izbira za vse lastnike predvsem močnejših procesorjev ali za navijalce. Hladilnik je namreč sestavljen iz bakrene osnove, s hladilnim telesom iz mnogih aluminijastih reber pa je povezan s petimi toplotnimi cevmi. Zanimivo je, da hladilnik ni med večjimi in da bo zaradi svoje zmerne višine pravi za vsako ohišje. Navkljub temu je hladilni potencial dober, kar potrdita kar dva 92-milimetrska ventilatorja, nameščena na obeh straneh kockastih hladilnih reber. Ker sta ventilatorja malce zamaknjena, je pretok zraka optimalen, in navkljub kar 43,8 CFM hladilnik ni glasnejši od 19 dB, kar je malo po vsakršnih merilih. Hyper n520 to uspe s konstantno hitrostjo vrtenja ventilatorjev 1800 obratov na minuto. Zmogljivost hlajenja je dovolj celo za močnejše in precej bolj vroče procesorje, ki sestavljajo (ali pa so sestavljali) Intelovo najnaprednejšo igričarsko platformo Skulltrail na vmesniku LGA 771, ki ga ta hladilnik kot eden redkih podpira. Sicer je nabor pritrditvenih mehanizmov in vmesnikov pričakovano širok – podprti so še Intelovi LGA 1366 in LGA 775 ter AMD-jevi AM, AM2 in AM3. Hladilnik je primeren za stabilno hlajenje do 150 W procesorjev, kar ponuja lastnikom obstoječih procesorjev LGA 1366 Core 2 Quad precej prostora za eksperimentiranje z navijanjem. V škatli poleg pritrdilnih mehanizmov najdemo še prevodno pasto.

Proti

Montažni mehanizmi za določene vmesnike zahtevajo dvig plošče in pritrditev nosilne ploščice pod njo, kar pri nadgradnjah hlajenja pomeni precej dela. Proces je tudi zelo neroden, saj v določenem hipu potrebuješ tri roke. Ventilatorja sta povezana na skupni napajalni kabel, a tudi ta je le 3-žilni, kar pomeni, da hitrost vrtenja ne moremo nadzirati iz BIOSa. Čeprav hladilnik ni glasen, pa ga zaradi dveh ventilatorjev slišimo oziroma ... vemo, da je tam nekje.

Moj mikro, januar 2010 | Jaka Mele