Za

Minilo je kar nekaj časa, odkar smo zadnjič preizkušali izdelke podjetja Cooler Master. Tokrat smo si pogledali model, ki ponuja izredno dobro zračno hlajenje, in to za celoten nabor procesorjev oziroma platform. Hladilnik lahko namestimo na Intelove procesorje Core i7, Core 2 extreme/quad/duo/Pentium ter kopico Celeronov – vse na LGA775, kakor tudi na konkurenčni AMD – Phenom, Athlone 64 X2 ... Socket 940, AM2 in AM2+. Hladilnik je sestavljen iz aluminija in je zelo masiven. Pametna zasnova z 12 cm ventilatorjem, integriranim med štiri svežnje aluminijastih reber, omogoča odličen pretok zraka in odvajanje toplote, hkrati pa se ventilatorja sliši manj, kot pričakujemo. Pohvaliti velja dvojni nadzor ventilatorja – s priklopnim kablom (4-žilni) ga lahko krmili logika BIOS-a, a je vdelan tudi potenciometer, tako da ga lahko upočasnimo (in utišamo še bolj) tudi ročno. Štirje ločeni sklopi aluminijastih reber so z bazo povezani s skupaj osmimi toplotnimi cevmi, kar pomeni optimalno prenašanje toplote. Zato ne preseneča, da je hladilnik namenjen za hlajenje procesorjev z TDP do 180 W. To pomeni, da imamo pri modernih procesorjih i7 na voljo kar nekaj prostora (za navijanje oziroma precej tišje delovanje). V paketu so priloženi vsi pričvrstilni mehanizmi ter tudi pasta ThermalFusion 400 z izboljšano prevodnostjo. Znotraj hladilnik se med delovanjem prižgeta rdeči LED-lučki, tako da bo hladilnik zanimiv tudi za »modderje«.

Proti

Cena. Tudi ta hladilnik je zavoljo svojih mer izziv pri spravljanju v ohišje. S skoraj kilogramom mase pa je treba biti tudi pri rokovanju z njim kar se da previden. Čeprav v specifikacijah v sestavi baze navaja baker, ta ni viden – lahko pa da je v notranjosti, a potem ne vidimo smisla ... Na trg je ravnokar prišel nov, izboljšan model hladilnika V10 (test v prihodnjih številkah), a ker je skoraj dvakrat večji od V8, je veliko bolj nišni izdelek, tako da bo V8 še vedno pravilnejša izbira v večini primerov. Ni vmesnika za pritrditev na nove platforme LGA 1156 in AM3, montaža je počasna.

Moj mikro, oktober 2009 | Jaka Mele