Casio Exilim EX-F1 je na prvi pogled videti kot majhen DSLR z objektivom največje goriščnice kakih 100 mm. A obe predvidevanji sta daleč od resnice: ker nima sistema premičnega zrcala, kljub zajetnim meram še vedno spada v razred kompaktnih fotoaparatov, svetlobno močan objektiv pa skriva razpon od ne ravno presunljivih 36 do teleskopskih 432 mm. Ohišje je posejano s kar 11 gumbi na pritisk ter 5 vrtljivimi in enim večsmernim stikalom, kar pomeni manj zamudnega skakanja po menijih, hkrati pa kaže na širok nabor funkcij tega aparata. EX-F1 je vsaj dva v enem: fotoaparat in videokamera. Na fotografskem koncu velja omeniti format RAW, fotografiranje v največji ločljivosti formata JPEG pri 60 posnetkih na sekundo, možnost shranjevanja fotografij pred pritiskom sprožilca in poznejšega izbora najuspešnejšega posnetka, rafalno fotografiranje z vdelano običajno bliskavico do hitrosti 7 posnetkov na sekundo in še bi lahko naštevali. Filmski del je vsaj tako odmeven kot fotografski, saj EX-F1 video snema v ločljivosti 1920 × 1080 pik pri 60 posnetkih na sekundo ali drugačni daj-dam kombinaciji, vse do 336 × 96 pik pri 1200 posnetkih v sekundi. Med snemanjem samodejno ostri in optično (!) spreminja goriščnico po njenem celotnem razponu; slednje se na posnetku sicer sliši, a se najbrž da odpraviti z dodatnim zunanjim mikrofonom. EX-F1 uporabniku s tako pestro paleto možnosti omogoča ogromno učenja. Za konec naj omenim, da se lahko EX-F1 tako pri fotografiranju kot snemanju obnaša povsem samodejno, torej nič bolj zapleteno od kateregakoli drugega kompaktnega fotoaparata. Le zelo škoda ga je za kaj takega.

Moj mikro, oktober 2008 | Črt Lopatič |