Nova moda je tu, kompaktneži z 10x spremenljivo goriščnico, ki gredo brez težav v večji žep. Z njo je začel Panasonic, sledil Sony, zdaj se je pridružil še Canon. Prvo, kar opazimo, je dokaj veliko ohišje, ki je večje kot pri drugih. Tudi oblika je drugačna in še najbolj spominja na po širini stisnjen model S3 oziroma S5. Ko fotoaparat vklopimo, se objektiv dokaj iztegne in kar naenkrat ni več majhen. Objektiv ima 10x spremenljivo goriščnico in vdelan umirjevalnik slike. Zanimivo je, da so snovalci obdržali klasično AA-baterijsko napajanje in niso šli na litijeve akumulatorje. Poleg tega fotoaparat potrebuje le dve bateriji za napajanje, kar je dodatna prednost. Zaradi tega je desni del rahlo odebeljen in daje dobro oporo za držanje. Gumbov je kar nekaj, zelo dobro je izveden glavni smerni gumb, ki je obenem vrtljiv. Če želimo uporabiti bliskavico, jo moramo dvigniti ročno. Marsikomu se bo to zdelo nepotrebno, a tako se zagotovo izognemo njeni neželeni uporabi. SX100 se ponaša z dobrim naborom fotografskih možnosti. Ima vse glavne načine fotografiranja, tudi ročno nastavljanje časa in zaslonke je med njimi. Dobro mu gre tudi prepoznavanje obrazov, ki je v zadnjem času že tako rekoč stalnica med novimi modeli. Ostrenje bi bilo lahko malce hitrejše, prav tako pripravljenost na naslednji posnetek. Kakovost slike je dobra, čeprav smo opazili, da je včasih pri visoki ISO-občutljivosti veliko več šuma, kot bi ga pričakovali.

SX100 odpira pri Canonu nov razred fotoaparatov, ki bo v prihodnosti morda nadomestil serijo S. Če so tokrat začeli s klasiko, bo morda naslednji model že dodal širši kot in s tem za zahtevnejše uporabnike zanimivejšo možnost.

Objavljeno: Moj mikro februar 2008 | Alan Orlič