Malčki v vstopnem razredu so velikokrat potisnjeni na rob, a včasih prav po nepotrebnem. Tokrat smo se malo bolj poigrali z lepo rdečo zverinico, ki jo brez težav spravimo v vsak žep. Serija A ima pri Canonu že zelo dolgo brado in lepo se vidi, kako iz prejšnjih zmogljivejših modelov prehajajo funkcije v začetne oziroma najcenejše fotoaparate. Med zadnjimi takšnimi možnostmi je umirjevalnik slike, ki ga ponuja ta fotoaparat. Ohišje je klasično, dokaj majhno in lepo oblikovano. Narejeno je iz plastike, kar ni niti najmanj motilo. Gumbi so dobro razporejeni, brskanja po menijih za osnovne nastavitve ni veliko. Načinov za fotografiranje je kar nekaj, seveda so vsi samodejni. Poleg programske avtomatike je na voljo še vrsta scenskih in drugih načinov fotografiranja, ki utegnejo priti prav tudi izkušenejšim fotografom, ko polavtomatskih načinov ni na voljo. Preprosta, a zelo uporabna možnost je nastavitev goriščnice na neskončnost, ko ne želimo, da nas stvari v ospredju motijo. kakovost slike je dobra, tudi pri višji občutljivosti fotoaparat dobro ohrani podrobnosti. V čem je torej tista glavna razlika med tem in dražjimi modeli? Za začetek v sami izdelavi, plastično ohišje se bo marsikomu zdelo premalo odporno na udarce ali padce. Sledi objektiv, ki se mu začetna goriščnica začne pri 35 mm, za konec pa še video, ki zmore le ločljivost 640 x 480 pik. A če vas to ne moti preveč, imate krasen žepni fotoaparat z obilico možnosti za raziskovanje in poceni vstop v svet fotografije.

Moj mikro, junij 2010 | Alan Orlič