Za

Že nekaj časa je znano, da imajo barve pri dobrem izpisu veliko večjo vlogo kot ločljivost. Prvi začetki s 6 barvami, zdaj jih imajo nekateri tudi 12. Canon se je pri novincu ustavil pri desetih, poleg že znanih svetlih odtenkov so dodali še sivo, rdečo, zeleno, modro in mat črno. Enako zastopanost barv je imel tudi predhodnik, kje je torej glavna razlika? Ta se skriva v ustroju in izpisu, ki močno presega predhodnika. Barvila so seveda pigmentna, kar prispeva k dolgi življenjski dobi in možnosti tiskanja na različne materiale. Zanimivo je, da se slednja v primerjavi s predhodnikom niso spremenila. Glavna sprememba je načinu tiskanja, ki podpira 16-bitno tiskanje. S tem so barvno območje še dodatno razširili in postavili novo mejo v kakovosti izpisa. Na eni strani za fotografe, na drugi za oblikovalce. Vse to je podkrepljeno s podporo Adobovim programom. Preizkusni odtisi so to potrdili, barvni prehodi so gladki, pri marsikateri fotografiji s slabšim stiskanjem pa smo lahko videli tudi trde prehode, ki so nastali zaradi formata JPEG. Zelo dobro je zastavljen tudi gonilnik, kjer lahko določite celo to, pod katero svetlobo boste gledali fotografije oziroma bodo te razstavljene.

Proti

Nova Pixma ni hitrostni rekorder, a to nas niti ne preseneča. Bolj smo bili začudeni nad majhno kapaciteto kartuš, saj nam jih je začelo zmanjkovati že zelo hitro. Na srečo so Canonove razmeroma poceni, kar na dolgi rok lahko pomeni več kot sama cena tiskalnika. Težavo smo imeli tudi s tiskanjem na posebne vrste papirjev, kjer so bile meje v gonilniku zelo nerazumno postavljene. A če povzamemo, odličen tiskalnik, ki prinaša novo svežino v svet cenejših srednjeformatnih tiskalnikov.

Moj mikro, julij-avgust 2009 | Gregor Sluga