Za

Malce zmogljivejši brat v vstopnem cenovnem razredu je LiDE 200, ki se od cenejšega modela razlikuje po dveh bistvenih značilnostih. Premore optična ločljivost kar 4800 x 4800 dpi, hkrati pa manjšega bratca prekaša v hitrosti. No, tudi videz naprave je malce drugačen, predvsem zaradi barve ohišja in kozmetičnih sprememb pri postavitvi hitrih gumbov. LiDE 200 ostaja majhen in nizek bralnik, tokrat odet v srebrno barvo z črnim robom, a na mizi vseeno deluje elegantno. Po merah je identičen manjšemu bratu (250 x 370 x 40 mm), prav tako po teži. Tudi ta model se napaja prek USB-kabla, namenjen pa je zahtevnejšim uporabnikom, ki pa še vedno gledajo na ceno. Bralnik je med delovanjem tih, natančen in zelo hiter, saj A4-stran ločljivosti 300 dpi zajame v manj kot 15 sekundah, predogled celotne strani pa je končan v nekaj sekundah. Zajemi sivinskih in barvnih slik ter črnega besedila so bili odlični. Napravi so priloženi isti programi kot pri modelu LiDE 100 – to so ScanGear, MP Navigator MX in ArcSoft PhotoStudio. Na ohišju so štirje nastavljivi gumbi za hiter dostop do funkcij, in tudi tu lahko zajemamo debelejši material, saj je pokrov bralnika prilagodljiv do višine 3 cm. Ob tako majhni razliki v ceni med modeloma LiDE 100 in 200 (20 evrov) vsakomur, ki bralnik uporablja vsaj malce pogosteje kot le občasno, predlagamo LiDE 200.

Proti

Tudi ta bralnik je namenjen neprofesionalni domači pisarniški rabi, zaradi česar nima možnosti zajemanja s filmov ali prosojnic, prav tako pa nima strojnega QARE (le programski). Škoda, da Canon v vstopnem razredu ne ponuja bralnikov A3, saj je veliko revij in drugega gradiva malce večjih od A4 in je zato pogosto odsekan rob.

Moj mikro, januar 2009 | Jaka Mele