Ena ničla več, manj gumbov, manjša hitrost pri zaporednih posnetkih in na hitro dobite vpogled v to, kakšen je novinec. V primerjavi s predhodnikom je glavna sprememba vrtljiv zaslon, ki sicer ni vreden nadgradnje, a je zelo uporabna in dobrodošla novost. Ohišje je zaradi tega na levi strani malo debelejše, na zadnji strani pa je zaslon malenkost izbočen. Vrtljiv je v vse smeri, kar je primerno ne le za fotografiranje, ampak tudi za snemanje videoposnetkov. Poleg tega se ponaša z visoko ločljivostjo milijon pik, enako, kot jo je imel predhodnik. Gumbi so že kar klasični in tu velikih sprememb ni pričakovati. Canon namreč ostro ločuje vstopni in srednji razred, česar pa večine amaterskih uporabnikov ne bo motilo. Notranjost ne prinaša nič novega ali pretresljivega. Tipalo je že star znanec z 18 milijoni pik, za obdelavo signala skrbi prav tako star znanec, procesor DIGIC IV, prav tako je tu že dolgo časa znan modul za avtomatsko ostrenje z 9 točkami, razporejenimi v obliki romba. Najvišja občutljivost je ISO 12800, ki je sicer zrnata, a čisto uporabna. Lahko se torej vprašamo – zakaj še en fotoaparat? Morda je glavni razlog Nikon D5100, ki mu je zelo podoben, saj ima tudi slednji vrtljiv zaslon. In tekma za kupce je v zadnjem času zelo ostra.

Moj mikro, maj 2011 | Alan Orlič