Kaj povedati o fotoaparatu, ki je bil najvišje na našem čakalnem seznamu v zadnjem času? Začeti s superlativi ali pogledati realno, kot se seveda spodobi? Novinec prinaša v začetni razred kar nekaj sprememb, predvsem pa dobrot, ki si jih marsikateri amaterski fotograf in snemalec (da, prav ste prebrali) lahko le želita. Tipalo z 18 milijoni pik, snemanje v polni HD-ločljivosti sta glavna aduta, ki sta dobesedno prenesena iz zmogljivejšega modela 7D. To dvoje vam lahko že veliko pove o samem fotoaparatu. Vse skupaj je v ohišju, ki je skoraj na las podobno predhodniku, glavna razlika je v razporeditvi gumbov na zadnji strani. V osnovi to pomeni dober ročaj za držanje »malčka«, malo krajši levi del in pomanjkanje zgornjega LCD-zaslona. Večina fotografov ga niti ne bo pogrešala, saj so pomembne informacije izpisane v iskalu, v spodnjem delu in glavnem LCD-zaslonu. Tipalo pod iskalom slednjega se samodejno ugasne, ko fotoaparat približamo obrazu in nam s tem omogoča lažje delo.
Kot se spodobi za zrcalnorefleksni fotoaparat, ponuja 550D paleto možnosti, od polavtomatskih, scenskih, do ročnih. Za začetnike, ki so jim pojmi zaslonka, čas ali ISO tuji, ima tudi možnost Creative Auto, kjer z drsniki izberemo želene vrednosti, naj bo to zamegljeno ali ostro ozadje, pod- ali nadosvetljen posnetek. Seveda so tud tudi scenski načini, brez njih v vstopnem razredu ne gre. Tipalo je enako, kot ga ima 7D, kar pomeni 18 milijonov točk in možnost snemanja v polni HD ločljivosti. Kljub enaki gostoti pik, kot ga imata na primer Panasonic GH-1 ali Olympus E-P2, ima Canon prednost pri visoki občutljivosti. Šum je odlično nadzorovan, detajli so vidni tudi pri ISO 3200. Uporabna je tudi najvišja ločljivost, ISO 6400, kjer je detajlov še vedno dovolj za spodobno fotografijo. Druga dobrota, ki bo zanimiva za video navdušence, je snemanje v polni HD-ločljivosti. Pozna oba načina, 25p in 24p, pri ločljivosti 720p snema 50 posnetkov na sekundo, kar lahko uporabimo za počasne posnetke. Novinec ponuja kar nekaj možnosti iz višjega razreda, zato se verjetno marsikomu poraja vprašanje, zakaj bi kupil model 7D? Razlika je v velikosti ohišja, 7D je občutno večji in ima dodaten LCD-zaslon za nastavitve. Ohišje je zatesnjeno, poleg tega omogoča hitrejše zaporedno snemanje in ima nov modul za samodejno ostrenje. Profesionalnim fotografom je to seveda pomembno, večini amaterskih pa niti ne toliko. Tudi omejitev na ISO 6400 bo marsikomu več kot dovolj, če pomislimo, da smo o čem takem v času filma lahko le sanjali. Tudi delo v načinu pregleda slike na glavnem LCD-zaslonu je uporabno, le da se hitrost ostrenja zelo upočasni. V tem primeru je Panasonic GH-1 bistveno hitrejši in ima še eno prednost, vrtljiv LCD-zaslon. Pri Canonu 550D bi veliko pomagalo že to, če bi se ga dalo nagniti, kot to omogoča Fujifilm S9600. Nikon in Olympus sta v tem primeru naredila korak v pravo smer, čeprav s tem fotoaparati bolj spominjajo na kompaktne kot na prave zrcalnorefleksne fotoaparate. Canonov novinec je uspešno prestal naš test, k temu je pripomogel tudi 18–200 mm objektiv. Čeprav ima velik razpon, bo marsikateremu amaterskemu fotografu dovolj za večino posnetkov, morda še kakšen ultraširokokotnik ali fiksni s svetlejšo zaslonko.

Moj mikro, junij 2010 | Alan Orlič