Canon 1100D, ki trenutno pri Canonu zapolnjuje vstopni razred in cilja na tiste kupce, ki želijo priti v svet zrcalno refleksnih fotoaparatov čim ceneje. Na nek način spominja na model 300D, a le, če ga dobite v barvni različici, saj je večinoma na voljo v klasični črnini. Da ne bo pomote, na 300D spominja le glede izgleda, vse ostalo je šlo kar nekaj korakov naprej. O ergonomiji ni potrebno izgubljati časa in če ste navajeni Canonovih fotoaparatov, se boste hitro navadili. Posebno mesto je dobil gumb za dvig bliskavice, ki je na gornji strani poleg izbirnika načina fotografiranja. Na zadnji strani je prava klasika, ki ji ni prav nič za oporekati. Enako velja za upravljanje, za razliko od Canonove srednje serije najcenejši fotoaparati nimajo vrtljivega gumba, kar pomeni kakšno sekundo več za nastavitev določenih možnosti. Za avtomatsko ostrenje skrbi devet točkovni modul, vklopljene imamo lahko vse in se fotoaparat sam odloča ali sami izberemo določeno. Zaslon na zadnji strani je ob vklopu fotoaparata prižgan in kaže nastavitve, kar zna biti moteče. Sicer ga lahko izklopimo, a pri ponovnem vklopu je zopet nazaj. Potrebno je med posebne možnosti (Custom functions) in ga tam izklopiti. Drugače povedano, navodila za fotoaparat je pametno prebrati in jih na začetku imeti vedno s seboj. Nad kvaliteto slike nimamo nobenih pripomb, ISO je uporaben na celem območju, tudi pri ISO 6400. Snemanje videa mu tudi ne predstavlja težav, a le v načinu 720p. Polni HD način je rezerviran za dražje modele. Novinec je lepo uravnotežen fotoaparat, edino, kar zna zmotiti kakšnega tehnomanijaka je število pik. A tudi teh je vsaj dvakrat preveč, saj večina izdelkov konča na fotografijah velikosti 15 x 10 cm, sem ter tja pa do 30 x 20 cm in za slednje je že 6 milijonov pik dovolj.

Moj mikro, junij 2011 | Alan Orlič