Za

Brotherjev HL-5340D s ceno okoli 240 evrov ni drag, a hkrati dobimo monokromatski laserski tiskalnik že za petkrat nižjo ceno. Toda Brother se odlikuje s kar nekaj posebnostmi, ki ga dvigajo iz povprečja. Za začetek premore samodejno obojestransko tiskanje (dupleks). Nadalje sta tu velik 250-listni predal za papir in dodatni zložljiv predal, v katerega lahko damo do 50 kuvert ali posebnih listov (recimo z logotipom podjetja). Priročno. Tudi tiskalnik sam je eleganten in razmeroma majhen, skratka, ni grd in se poda na vsako pisarniško mizo. Posebnosti pa se začnejo na zadnji strani. Tam namreč poleg standardnih vrat USB najdemo še prastara vzporedna vrat LPT– in nič drugega. A v notranjosti se skriva vrednost. Tiskalnik namreč podpira PCL 6 in BR-Script 3 (oziroma emulacijo PostScripta 3), kar pomeni, da je združljiv z vsemi pisarniškimi in grafičnimi aplikacijami. Tiskalnik uporablja 300 MHz procesor, zato je pri izpisih med hitrejšimi. Prvi izpis je zunaj tiskalnika že v osmih sekundah. Gonilniki obvladajo vse pogosto uporabljene funkcije (združevanje več strani na en list, tiskanje posterjev …), vključiti pa je moč tudi ekonomičen način tiskanja. Pohvaliti velja gonilnike, ki so na voljo za vse sisteme Windows (tudi že za sedmico) prek Appla pa do okolij Linux.

Proti

Nismo si mislili da bomo v letu 2009 še našli tiskalnik brez omrežnega priklopa. Očitno mora obstajati potreba po malem, osebnem pisarniškem monokromatskem laserskem tiskalniku. Toda da poleg USB-ja najdemo še vzporedna vrata LPT? Pri tiskanju večjih grafičnih dokumentov postane tiskalnik počasen, kar kaže, da bi veljalo razmisliti o nadgradnji pomnilnika. Potrošni material utegne biti drag, kajti če kupujemo standardne tonerje (za 3000 izpisov), stane ena izpisana stran kar dvakrat več, okoli 3,2 centa. Boben (življenjska doba 25.000 izpisov) pa stane skoraj toliko kot tiskalnik (190 evrov). Tiskalnik je med delom glasen.

Moj mikro, oktober 2009 | Jaka Mele