Za

Belkin imamo v spominu predvsem kot proizvajalca poceni periferne opreme, ki se je že pred leti usmeril tudi v omrežne naprave. Poceni brezžični vmesniki in dostopne točke in usmerjevalniki so z leti rasli in se razvijali, in danes zmogljivostno in funkcijsko gledano Belkin za največjimi imeni v branži ne zaostaja praktično v ničemer. Veliko njihovih usmerjevalnikov je celo na seznamu podprte opreme odprtokodnih strojnih kod, ki omogočajo številne funkcije (wrt-dd ipd). Belkin nam je tokrat na test poslal vrsto novih naprav z letnico 2011, in kot prvo v seriji si bomo pobliže ogledali brezžični usmerjevalnik Play Max. Play Max je najmočnejši v družini, kar odraža tudi razmeroma visoka cena. A Play Max ima dolg seznam funkcij, in praktično ni stvari, ki je ne bi omogočal. Usmerjevalnik je odet v sivo ohišje, na sprednji strani je na zgornjem vogalu odrezan in tu sta edina signalna lučka ter gumb za dodajanje naprave v varno brezžično omrežje WPS. Na zadnji strani najdemo en širokopasovni in štirigigabitne vmesnike, pod njimi pa še dva USB-vhoda. Naprava v notranjosti skriva dvojni radijski del, ki podpira tako 2,4 kot 5 GHz. Tako kot v Ciscovem najmočnejšem modelu E3000 lahko oba radia v dveh ločenih omrežjih SSID delujeta sočasno. Namestitev usmerjevalnika je preprosta, priložen je CD s čarovnikom, na CD-ju pa najdemo tudi vrsto programov, ki jih povezuje Belkinov preprost upravljavski program. Preko tega tudi nastavljamo usmerjevalnik. Usmerjevalnik ima že nastavljeno varno brezžično omrežje WPA2 in na enoti je tudi nalepka z nastavljenim geslom − zelo priročno za hiter začetek! Na USB-vhod lahko priključimo USB-tiskalnik in ga prek usmerjevalnika ponudimo v omrežno uporabo. Tudi zunanji USB-disk ali USB-ključek (podprta sta tako sistem FAT32 kot NTFS) lahko vtaknemo v enoto in tako prebudimo možnost prenašanja datotek torrent − a te moramo dodati in zagnati preko upravljavskega programa. Brezžični radijski del je zasnovan na dvopanelni tehnologiji MIMO, obvlada WPS, WPA2, WPS, ima vgrajen požarni zid in vrsto naprednih funkci,j kot recimo medijski strežnik UPnP-AV ... Glede na to, da Play Max nima zunanjih anten, smo bili neverjetno presenečeni nad dosegom omrežja, saj smo z ujemajočim se USB wi-fi vmesnikom Play (ki prav tako podpira 2,4 in 5 GHz) brez težav prešli dve železobetonski steni, ki marsikateri drugi opremi signal zbijejo pod uporabno mejo, in na drugi strani 30-metrske zračne linije še vedno dosegali preko 45 Mb/s hitrosti in povezavo brez nihanja!

Proti

Play Max je na pogled precej beden, saj nima ne zaslončkov ne diod stanja za posamezna vrata. Spletni upravljavski vmesnik sicer deluje, a do precej funkcij ne moremo dostopati, če sočasno ni zagnan tudi Belkinov upravljavski programček. V škatli ni priloženega ethernetnega kabla. Cena enote je visoka. Prenos datoteke na USB pomnilniški medij in z njega je izredno počasen (3 MB/s). Škoda, da ni moč namestiti zunanjih anten. Belkinove osvežitve strojne kode so bolj redke, dd-wrt za ta model pa (še?) ni podprt...

Moj mikro, februar 2011 | Jaka Mele