Gre za še en izdelek Applove filozofije, ko vse deluje enostavno in natančno tako, kot obljubljajo, vendar niti za odtenek več. Pustimo marketinški larifari ob strani, Philips Hue (odtenek) je sistem domače avtomatike za nadzor nad sijalkami. Kako to počne, je bilo na začetku nekoliko dvoumno, saj so prva sporočila pred slabim letom govorila o delovanju prek omrežja Wi-Fi. Kar ni popolnoma res, slišalo pa se je dobro. Sijalke se z mostom, centralno napravo prek kabla, priključeno v žično domače omrežje ali neposredno v usmerjevalnik, »pogovarjajo« prek standarda ZigBee. Telefon z aplikacijo za nadzor pa je priključen v domače Wi-Fi omrežje. Ko telefon ni v domačem omrežju, lahko še vedno upravlja sijalke prek spletnega mesta (www.meethue.com).
»Most« je razmeroma preprost, vsebuje dva glavna elementa, mikrokrmilnik in krmilnik za omrežje ZigBee. Naenkrat lahko krmili do petdeset sijalk, dvomimo pa, da bi lahko v prihodnje krmilil tudi druge ZigBee naprave. Po svoje je to slabost, saj si nihče ne želi imeti več kot ene centralne naprave domače avtomatike in več aplikacij za nadzor nad sistemom. Na trgu pa je veliko sistemov, ki vsebujejo tudi elemente za krmiljenje sijalk. Morda jih ne krmili natanko tako, kot to počne Hue, vendar se moramo vprašati, kaj pravzaprav želimo. Imeti moderno napravo, s katero ustvarjamo barvno razpoloženje v prostoru in jo morebiti, če imamo Philipsov televizor, povežemo z njim, da osvetlitev Ambilight razširimo v prostor, ali celovit sistem, v katerem so poleg sijalk še varnostne naprave, naprave za nadzor nad porabo energije in podobno? Kot smo pričakovali, so že ugotovili, kako Philipsove sijalke povezati v druge sisteme, ki uporabljajo enak brezžični standard.
Po drugi strani pa je res, da je Hue izredno enostaven za namestitev in uporabo. Sijalke, v začetnem paketu so tri (cena okoli 200 evrov), vendar je to v resnici premalo, predvsem za primer souporabe s televizorjem, privijemo v luči. Most priključimo v omrežje ali neposredno v usmerjevalnik ter na telefon s sistemom iOS ali Android namestimo aplikacijo. Ta po zagonu zahteva, da pritisnemo edino tipko na mostu, nakar sistem deluje. Aplikacija, vsaj uradna, je narejena tako, da enostavneje ne bi mogla biti. Na zaslonu so ikone, slike, ki predstavljajo razpoloženje. Ko ustvarjamo svojega, naložimo fotografijo, nato pa po njej prestavljamo ikone sijalk. Aplikacija prebere barvo fotografije na tem mestu in sijalka sveti v tej barvi. Barvo lahko nastavljamo tudi prek palete barv, poleg tega pa lahko nastavimo tudi alarm, ko nas sijalke zjutraj zbudijo, oziroma nastavimo čase, ko se sijalke samodejno prižgejo ali ugasnejo. Uporabno, ko smo na dopustu in želimo pretentati morebitnega tatu. Poleg uradne je na voljo še nekaj brezplačnih in plačljivih aplikacij za oba mobilna sistema. Preizkusili smo aplikacijo, ki sijalke pretvori v glasbeni svetlobni učinek (neke vrste light show). Izkaže pa se, da je aplikacija bodisi slabo napisana ali pa sijalke prepočasi preklapljajo med stanji ali barvami, saj so luči, po domače povedano, utripale prepočasi.
Veseli smo bili, da smo Hue lahko preizkusili v živo. Enostavne nastavitve in uporabe nas niso presenetile, saj je to značilno za vse naprave, pri katerih ima prste vmes Apple. In kot smo pričakovali. Nekaj dni smo redno prižigali in ugašali luči, se igrali z nastavitvami in razpoloženji, potem pa se je izkazalo, da sistem kot tak omogoča premalo. Zabavno, dokler se ga ne naveličate!
Moj mikro, September Oktober 2013 | Marjan Kodelja |
