NAJBOLJŠA ZMOGLJIVOST V VSAKEM CENOVNEM RAZREDU

Arhitektura grafičnega procesorja je glede na predhodno generacijo precej optimirana, tako da poenoteni senčilniki v vsakem trenutku obdelujejo breme optimalno in vse to se pozna tudi pri zmogljivosti. R600 prinaša arhitekturo, ki se ponaša z nizko latenco in visoko pretočnostjo, tudi pri večnitnem delovanju, kar je odlično izhodišče za souporabo procesne moči GPU-ja za preračunavanje fizike, umetne pameti ali za potrebe visoko zmogljivih specializiranih računskih centrov. R600 se ponaša s kar 475 gigaflopi realne računske moči, kar je okoli 2x več kot predhodna generacija. Ob povezavi dveh kartic prek sistema CrossFire dobimo skoraj 1 teraflop procesne moči, kar je že v domeni superračunalnikov… Kartica je sposobna 24x nastavljivega mehčanja slike (CFAA – custom filtering anti-aliasing), med novostmi pa je še prilagodljivo mehčanje (Adaptive CFAA), ki omogoča pametno mehčanje objektov, ki do zdaj niso bili ali pa so bili slabo obdelani (recimo žice električne napeljave, ki izginjajo v daljavi).
Kartica omogoča dinamično pospeševanje geometrije in 128-bitno izrisovanje HDR (high dynamic range), kar pomeni, da lahko znotraj ene slike izriše bistveno več podrobnosti, če je slika zelo svetla in zelo temna (temačni okoliš podzemne jame, kjer prek odprtine v stropu vidimo v beli dan) …
Kartica brez težav poganja zahtevne igre tudi v HD-ločljivostih, torej 1920 x 1200 in več (2560 x 1920), vseskozi in prek vseh modelov pa ponuja tudi vzporedno delo dveh grafik (CrossFire), zdaj že nekaj časa končno brez potrebe po zunanjem preklopnem kablu, saj zadeva deluje prek internega mostička, tako kot pri konkurenci.

PREMIERNE TEHNOLOGIJE

ATI je v R600 premierno predstavil kar nekaj tehnologij, med drugim enoto za teselacijo (tessellation), ki je proces. v katerem iz nizkokakovostnega modela 3D-objekta, mreže, z matematičnim algoritmom izdelati veliko popolnejši model. Rezultat je nizka poraba pomnilnika zaradi uporabe modelov nizke kakovosti (ter hitro snovanje teh objektov za animatorja), nato pa jih R600 po receptu animatorja strojno predela v visoko kakovost, jih take tudi obdeluje in izriše. Rezultat je neverjetno dober, ponuja pa optimalen izris ob vsaki oddaljenosti kamere od objekta (če je objekt daleč, tako ne bi videli podrobnosti in objekt se obdeluje v nizki kakovosti – bližje ko se objektu premikamo, večjo kakovost enota za teselacijo obdeluje). Še ena prednost je popolna programirljivost pogona, kar ustvarjalcem ponuja neskončne možnosti. Čeprav bo enota za tesalacijo že v prihajajočem DirectX 10.1 zahtevana, pa je, ker je nVvidia ne podpira, verjetno pisci iger ne bodo uporabljali še lep čas, kar pomeni, da je dobra le na papirju …
PowerPlay 7 je skupno delo AMD in ATI, gre pa za tehnologijo za optimalno rabo energije. Radeoni 2600 in 2400, katerih derivati so namenjeni tudi mobilnim platformam, so namreč že prilagojeni za prilagodljivo rabo energije – če grafični procesor ni potreben, je enota skoraj izklopljena, a če se potreba pojavi, lahko v hipu deluje s polno paro. Tako naj bi HD2600 rabil kar 34 % manj energije kot X1600, HD2400 pa 29 % manj kot X1400.

AVIVO HD

Čeprav se HD-vsebina le počasi prebija do naših domov, pa jo bomo zagotovo najprej doživeli preko blu-ray oz. HD DVD-predvajalnikov (verjetno oblike ROM v naših računalnikih). Težava, ki nastopi glede na obstoječi video SD (standardne definicije), je ta, da je zaradi naprednih kodekov za dekodiranje kar štirikrat obsežnejšega videa s šestkrat več zaslonskih pik potrebno kar nekaj desetkrat več procesne moči. Če je MPEG-2 2,8 GHz CPU obremenil za 2,8 %, ga bo HD H.264 (AVC) oz. AVC/CABAC obremenil za preko 70 %. Potreba po specializiranem dekodiranju HD-videa je tista, ki jo rešujejo moderni grafični procesorji, ki imajo dovolj moči. Še najpomembneje bo to za prenosnike, saj dekodiranje s CPU-jem porablja okoli 50 W energije, dekodiranje z GPU-jem pa le nekaj čez 30 %, kar je dovolj za ogled celovečerca v HD-ju tudi z eno baterijo prenosnika.
ATI-jev novi UVD (Unified Video Decoder) omogoča strojno pospeševanje dekodiranja blu-ray in HD DVD-videa visoke ločljivosti brez velikega truda. Videli smo celo video demonstracijo, kako je računalnik z enim samim HD2900XT poganjal igro v HD-ločljivosti, hkrati zajemal video signal v pomnilnik (1280 x 720, 30 slik na sekundo) ter ga pretvoril v drug format in izvozil v strežnik za pretok videa (streaming).
Posebnost ATI-jevega prijema je ta, da so v grafični procesor integrirali zvočno kartico, ki omogoča, da lahko HD-televizor povežemo z enim samim kablom HDMI, prek katerega bo poleg videa vključen tudi 5.1 prostorski zvok. To prednost bodo s pridom izkoriščali vsi lastniki domačega kina in prav tu nVidia nima takojšnjega odgovora. ATI tako svojim karticam prilaga še poseben pretvornik iz DVI-I v HDMI, ki pretvarja tudi zvok!
Prav v pospeševanju HD-vsebin pa ima ATI še eno prednost, in sicer polno podporo zaščiti vsebine HDCP, tudi ob povezavi dveh vmesnikov DVI za doseganje najvišje ločljivosti 2560 x 1900.

NAVIJANJE

Vsaj HD2900XT ponuja veliko tudi navijalcem, vendar čip R600, ki je proizveden v 90 nm procesu, takrat potrebuje še več energije, in čeprav segrevanje ob učinkovitemu, a tihemu bakrenemu hladilniku preko celotne kartice niti ni problem, se poraba ob konicah brez težav povzpne čez nominalnih 190 W, kar lahko pomeni nepričakovano obremenitev za napajalnik. Povprečna obremenitev celotne kartice HD2900XT je okoli 160 W, kar pa ni več od konkurenčnih. V takem primeru je treba (tako kot pri nVidii) poseči po napajalniku z vsaj 550 W (raje pa 650W in več) izhodne moči.

NAJNIŽJE CENE NOVIH GENERACIJ

Če je bilo do zdaj ne napisano pravilo proizvajalcev grafičnih procesorjev, da so najprej predstavili najmočnejšo (beri: najdražjo) grafično kartico nove generacije, nato pa so po 3, 6, 9 mesecih na trg pošiljali še cenejše različice, namenjeni množični prodaji, pa se tokrat model obrača na glavo. Prav družina HD2000 bo namreč pospeševanje DirectX 10 prinesla v vseh cenovnih razredih v roku treh mesecev od izdaje prve kartice.
Ta hip se že prodaja HD2900XT, ki bi jo celostno gledano (tudi konkurenco) postavili v sredino najvišjega razreda, že napovedana pa je paleta še devetih kartic z nižjo ceno (in seveda zmogljivostno okrnjenih), tako za namizne računalnike kot na področju integrirane grafike za prenosnike. In prav tu si ATI obeta največ, saj je nVvidia svojo serijo za množični trg, 8400/8600, ponudila šele maja, kar pomeni, da ATI ne bo zaostajal več kot dva meseca.
ATI-jevci oziroma njihovi AMD-jevi šefi so na predstavitvi delovali zelo samozavestno, kar nekajkrat pa so namignili tudi na zelo zelo zanimive cene, ki jih gre pričakovati. V neuradnih nočnih pogovorih so nekajkrat nakazali, da bodo nVidio »slekli« na isti način kot AMD na področju procesorjev zadnja leta slači Intel – torej s cenovno vojno. Ali se bo to zares zgodilo,ne moremo reči, je pa res, da napovedana cena trenutno edine grafične kartice HD2900XT, ki prekaša G8800GTS320 (cena 350 evrov) in je včasih boljša, večkrat pa slabša od 88000GTX (450 evrov) s ceno 300 evrov, milo rečeno, ostra in zelo konkurenčna.
Do sredine julija gre tako pričakovati še serijo grafičnih kartic srednjega cenovnega razreda 2600XT, 2600Pro (do 100−150 evrov) in 2400XT in 2400Pro (75−125 evrov), ki bodo na voljo z različno količino (256−512MB). Prav te naj bi cenovno »pokončale« nVidio, saj so 8400 in 8600 bistveno dražje, AMD-jevci pa so (iz nam nerazkritega razloga) prepričani, da imajo več prostora za malverzacije s ceno kot nVidia ...

ATI ALI NVIDIA?

Ati je z novo generacijo grafik prinesel na trg kar nekaj novih tehnologij, ki bodo vsekakor pripomogle k doseganju visokih, konkurenčnih rezultatov. Prvič v industriji sta uporabljena 512-bitni pomnilniški krmilnik in druga generacija poenotenih senčilnikov, celoten čip pa obsega kar 700 milijonov tranzistorjev – kar je vsekakor svojevrsten rekord! Čeprav se R600 v nekaterih sintetičnih testih pozna omejitev 16 enot za obdelavo tekstur, smo prepričani, da bo ATI v prihodnjih modelih, morda že v HD2900 XTX to popravil. Ker je arhitektura HD2000 modularna, bo ATI z lahkoto in časovno veliko hitreje kot konkurenca predstavljal nove modele kartic z različnimi konfiguracijami in močmi posameznih delov. A vse ostaja odprto pri tem, ali bo ATI-ju uspelo konkurenčne kartice poslati na trg do 1. julija 2007, kot obljublja . Če bomo morali čakati še dodatne mesece, utegne nVidia to izkoristiti. nVidia se namreč že zadnja tri leta drži načela, da ima vsake pol leta na trgu nov izdelek, in ATI utegne na ta račun zgubiti še več tržnega deleža.