Za

Po pravici povedano niso zvočne kartice pod našim drobnogledom že od zatona zvočne kartice Creative Labs Live. Spomnimo se obdobja, ko so se bile bitke med malim Gravis Ultrasoundom in monopolistom Creative Labsom, ko je dobra zvočna kartica stala malo premoženje in ko je bilo dejansko mogoče slišati razliko med slabšo in boljšo kartico. Nato je prišlo obdobje EAX-a, programske rešitve za oponašanje prostorskega zvoka, in stvari so počasi postale še bolj meglene in nedorečene, seveda pa na papirju vse boljše. Sočasno so se povsem spodobni zvočni procesorji preselili na osnovne plošče, celo tiste v najnižjem cenovnem razredu, in nenadoma se je velik trg skrčil v nišo, preostali igralci pa so bili prisiljeni v specializacijo. Danes se na področju igričarskega zvoka za mali kolač spopada kar nekaj igralcev in lahko bi rekli, da je ASUS eden najmlajših. Zatem ko je podjetje uspešno predstavilo svojo najmočnejšo zvočno kartico Xonar DX, je čas še za cenovno precej dostopnejšo različico. Tako je nastal Xonar DS – zvočna kartica, namenjena igričarjem, ki igričarsko izkušnjo radi doživljajo prek slušalk. Kartica ima pred tisto, integrirano na plošči, kar tri prednosti. Prva je lasten ojačevalec signala na izhodu za slušalke, kar naj bi omogočilo slišanje vsakega šuma in podrobnosti v igri, druga je podpora Dolby Headphone tehnike za predstavitev prostorskega Dolby zvoka prek stereoslušalk, tretja pa je kar Asusova lastna knjižnica za podporo realističnega trirazsežnega zvoka GX2.5. Zvok, ki ga kartica ustvarja, je bogat – seveda pa je treba za dobro izkušnjo obvezno poseči po slušalkah, ki lahko parirajo kartici. Ojačevalnik na izhodu za slušalke je prilagodljiv, saj lahko izbiramo med tremi načini delovanja, odvisno od načina uporabe (VoIP-način za optimalno izkušnjo na poceni slušalkah z mikrofonom, Pro Gaming način za povišano dinamiko in višje frekvence, s čimer ASUS zagotavlja boljše prostorsko umeščanje, in končno Excite način, ki omogoča polnejše zvočno polje in okrepljene nizke tone). Dolby Headphones pretvarja prostorski zvok v navidezni prostorski zvok, ki, predvajan na stereoslušalkah, še vedno daje občutek širine oziroma nosi neki podatek o prostoru, a gre – kot po navadi s takimi tehnologijami – le za približke, ki so nekaterim simpatični, drugim pa preveč umetni, da bi jih lahko poslušali. Tretja novost je že omenjena GX2.5, ki pa v resnici ni nič drugega kot pod imenom OEM kupljena licenca za Creativov EAX zadnje generacije. S tem Xonar omogoča natančno prostorsko predstavitev do 128 sočasnih zvokov oziroma učinkov. Kartici torej ni mogoče veliko oporekati, vse, kar da od sebe, je vsaj tako dobro kot tisto iz integrirane zvočne kartice, večinoma pa kar nekaj razredov boljše. Najbolj nam je bila všeč knjižnica GX2.5, saj je združljiva z vsemi igrami, pisanimi za EAX, in torej omogoča prostorski zvok in učinke tudi na starejših naslovih. Če k temu dodamo še odlično razmerje med signalom in šumom, ki presega 105 dB, potem novemu Xonarju ne moremo ničesar oporekati. Sploh ne za to ceno. Kartica je nizkoprofilna, tako da bo primerna tudi za kakšno manjše ohišje, mogoča je tudi zamenjava za hrbtni ščit.

Proti

Izhodi so barvno kodirani, a je kartica opremljena tudi s samodejno prepoznavo priklopa, zato ga pod mizo tokrat ni treba nujno vtakniti v pravo luknjo. ASUS v priloženi programski opremi nudi še vrsto funkcij, kjer gre bolj ali manj za balast.