
Spletni naslov: | www.asus.com |
Cena: | okoli 350 € |
Tehnični podatki | |
Grafični procesor: | Fermi GK104 |
Pomnilnik: | 2048MB GDDR5 |
Hitrost procesorja/pomnilnika: | 1059–1137/1502 (6008) MHz |
Vodilo: | PCIE 16x v3.0 |
Dodatni priključki: | 2x DVI, DisplayPort, HDMI |
Poraba energije (W): | 180/25 |
Za
Tudi ASUS je pohitel s predstavitvijo celotne zbirke grafičnih kartic na novem grafičnem procesorju Nvidia Kepler GK104 ter nam med tremi (navadna z referenčno zasnovo, navita verzija in top verzija) na test dostavil zadnjo, najmočnejšo. Kot že zapisano, Kepler je evolucija grafičnega jedra Fermi, pomanjšan na 28 nm. Vsebuje kar 3,54 milijarde tranzistorjev, poleg višje zmogljivosti pa prinaša še nekaj dodatnih tehnologij, ki jih Nvidia še lani ni imela. Pogledali smo si torej grafiko z dolgim uradnim imenom Asus GTX 660Ti DirectCU II TOP. Gre za najbolj navit model na trgu, kar ga dela tudi precej zanimivega, saj se dviga kar precej nad hitrosti referenčne kartice (spomnimo, Kepler prinaša dinamično prilagodljivo hitrost jedra) 915–980 MHz in dosega skoraj konstantnih 15 odstotkov več s frekvencami 1059–1137 MHz. S tem prehiti tudi druge grafike v istem razredu (GTX 660 Ti), predvsem pa preglavice dela AMD-ju ter grafikam družin HD78xx, ki jih v celoti prehiti in pusti v prahu. Tako kot dražji bratec 670 GTX ohranja 1344 pretočnih CUDA-procesorjev (najmočnejša GTX 680 jih ima 1536) ter posledično 112 teksturnih enot – a le 24 rasterskih (670GTX jih ima 32). Nvidia je rezala tudi širino pomnilniškega kanala. Kot je vidno že na prvi pogled, ASUS gradi na svoji zasnovi okoli hladilnika DirectCU II. V nasprotju z GTX670 zadnja stran kartice tu ni prekrita s hladilnim ščitom. Na prednji strani kartice najdemo Asusov dvojni hladilni sistem: nad grafičnim jedrom je bakrena plast, ki toploto hitro odvaja po toplotnih ceveh do hladilnih reber, skritih pod dvema ventilatorjema. Ko kartico primemo v roke, je občutek kompakten, in čeprav kartica ni med težjimi, ji ne moremo očitati slabe, tanke plastike, ki jo je uporabil Gigabyte. Kartica je narejena izjemno kakovostno in deluje robustno. Nvidijin Turbo samodejno prilagaja hitrost jedra in slišati je, da je prav tukaj Nvidia v celotni družini GTX 6xx nastavila omejitve precej pod tistimi, ki bi jih prenesel čip – s čimer je tudi navijalski potencial novinca navzgor omejen –, a še vedno smo v kratkem testu dosegli hitrost pomnilnika prek 7 GHz, jedra pa stabilno tudi nad 1200 MHz. Kartica podpira tretjo verzijo PCIE x16 vmesnika, čeprav ga ne potrebuje, saj ne presega niti teoretične hitrosti dvojke. Nvidia poleg svojih bombončkov (3D Vision, CUDA) že nekaj časa zaostaja s priklopom več monitorjev, in to je s serijo GTX6xx rešila, saj nova tehnologija 3D Vision omogoča priklop kar štirih monitorjev (treh za igro in četrtega ločenega). Kartica potrebuje dodatno napajanje prek dveh 6-žilnih MOLEX-priključkov. Na prednji strani ima kovinski ščit okoli priključkov, ki zaokrožuje ščit ventilatorja za boljši pretok zraka. Kartica se tudi v testih zmogljivosti odreže zmagovalno, saj za nekaj odstotkov prehiti Gigabyte, preseže referenčni GTX670 in upepeli enako drag Radeon 7870. Ob tem je DirectCU II, kljub le 8-centimetrskima ventilatorjema, boljša izbira od Windforce 3, saj je kartica v vseh pogojih neslišna, čeprav dosega praktično enako delovno temperaturo kot konkurenčna. Prav veselimo se AMD-jevega odgovora, a dvomimo, da ga bomo uzrli letos. ASUS ima s to grafično kartico optimalen paket.
Proti
Za doplačilo dobrih 30 evrov nad referenčni model ASUS ponuja največ v tem razredu. Lahko bi dodal še drugi MOLEX-vmesnik za napajanje.
Moj mikro, september – oktober 2012 | Jaka Mele |