Skupna ocena:8
Razmerje cena/kakovost:9
Spletni naslov:www.asus.com
Cena:49 €
Tehnični podatki
Protokol:802.11 b/g/n 2,4 GHz
Načini upravljanja:spletni vmesnik
Število in tipi vmesnikov:1x RJ11 za ADSL, 4x LAN 10/100
Priložena programska oprema:vmesnik za namestitev, navodila
Podprti protokoli:TCP/IP, PPPoE, PPPoA, DHCP
Modem:da, vgrajen Annex B ADSL 2/2+
Požarni zid:da
Prepustnost IPSec/VPN:da (IPSec-ESP Tunnel mode, L2TP, PPTP)
Firmware nadgradljiv:da
Ostalo:do štiri ločeni, sočasni SSID

Za

ASUS je prek svoje podružnice, ki je še do nedavno »slišala« na ime AsusTek, močan tudi na komunikacijskem področju. In če vemo, da je DSL kot širokopasovna tehnologija najbolj razširjena oziroma številčnejša (tudi pri nas ta podatek drži, saj je VDSL-priključkov precej manj), ne čudi odločitev, da ponudi kombiniran brezžični usmerjevalnik in ADSL-modem – v eni škatli. Seveda smo take naprave že videvali tudi v preteklosti, verjetno najbolj znan slovenskemu potrošniku je nemški AVM, iz nasprotne smeri (prek zunanje USB Wi-Fi-naprave) pa je s funkcijo brezžičnega usmerjevalnika štartal tudi domači Iskratel, katerega modeme najdemo v številnih slovenskih domovih. ASUS N10 bi bila tehnološko gledano lahko torej precej stara naprava, a jo iz povprečja dviga hitrost delovanja na 802.11 b/g/n 2,4 GHz-omrežju, kjer s pomočjo zunanje, zelo občutljive 5 dBi antene dosega do 150 Mbit/s prepustnosti. Tako v eni škatli združuje vse, kar manj zahtevni uporabnik potrebuje. Modemski del je združljiv s specifikacijo ADSL 2+, s čimer je naložba varna tudi za bližnjo prihodnost, saj v smeri navzdol podpira hitrosti do 24 Mbit/s. Uporabnik lahko računalnik priklopi na enega od štirih ethernet priključkov, kar je tudi prvi pogoj za namestitev, saj dobi prek DHCP-strežnika, vgrajenega v N10, IP-naslov in dostopa do konfiguratorja te naprave, ki v celoti poteka prek spletnega vmesnika. Za osnovno delovanje ADSL-a ni potrebno nikakršno nastavljanje, na večini ADSL-priključkov je potreben le vpis uporabniškega imena in gesla, ki ga dobimo od operaterja, in modem se sam pravilno nastavi. Zaznava nekaterih naprednih opcij je namreč samodejna in presenetljivo deluje pravilno. Spletna nastavitvena konzola je bolj grafična kot pri nekaterih konkurenčnih napravah, omogoča pa nastavljanje nekaterih naprednih in redko videnih funkcij – recimo naprava podpira kar štiri sočasna brezžična omrežja (SSID). Prek naprednega upravljanja s kvaliteto storitev EZ QoS pa lahko nastavljamo tudi prioriteto tega prometa. Še več, določenim SSID lahko nastavimo le dostop do interneta, medtem ko drugim SSID omogočimo dostop tudi do lokalnega omrežja (naprav, povezanih na ethernet vrata), kar je izredno koristno v raznih podjetjih in pisarnah, kjer lahko internetni dostop brez ogrožanja varnosti in zasebnosti tako ponudimo tudi gostom oziroma obiskovalcem. Brezžični del je zaščiten z vsemi varnostnimi mehanizmi, vključujoč WPA2. Na zadnji strani imamo tudi fizični gumb za izklop brezžične povezave ter gumb za sprožitev samodejne nastavitve WPS. ASUS je vsekakor naredil zanimivo napravico, ki ji lahko z menjavo antene (mogoče jo je odpeti) za močnejšo še povečamo območje pokrivanja s signalom.

Proti

Čeprav gre za osnovno napravico, bi lahko vanjo vgradili gigabitna lokalna vrata. Tudi dvojne antene (in MIMO-tehnologije) bi se razveselili, prav tako modela s podporo VDSL-tehnologiji. Poraba energije 12 W ni zanemarljiva.

Moj mikro, april 2012 | Jaka Mele