Za

Po tem ko je Applu padla sekira v med in je z iPodom spremenil svet MP3- predvajalnikov, so pričakovanja velika tudi za iTV in iPhone. In ker bomo na slednjega čakali še vsaj mesec dni, smo si pogledali iTV oziroma Apple TV, kot mora biti imenovan zaradi spora z blagovno znamko. Prijetno, a nenavadno oblikovana naprava (ko jo položimo na ali ob TV, kar sama kliče po tem, da nanjo postavimo še lonček z rožo) je glede na druge medijske predvajalnike res drobna. Na prednji strani je le indikator vklopa, na zadnji pa še peščica priključkov. Ko napravo priklopimo in uredimo omrežne nastavitve, se poveže do računalnika PC ali Mac (ki mora imeti obvezno naložen program iTunes), si izdela seznam vseh razpoložljivih medijskih datotek in do 40 GB jih lahko tudi prenese na vdelani disk. Datoteke lahko nato tudi enostavno pretakamo, ne le iz enega, temveč iz skupaj do 5 okoliških računalnikov. Naprava, ki temelji na Intelovem procesorju, ima dve komunikacijski poti – ethernet 10/100 ter brezžično povezavo 802.11n (draft). Uporabniški vmesnik je izredno preprost in pregleden, kar bo povečini všeč povprečnemu televizijskemu uporabniku, a hkrati naprava v primerjavi s konkurenco (Netgear Eve-8000 in Xbox360) ponuja le 20 odstotkov funkcij … Hekerji so napravo že odprli in ugotovili, da gre za utesnjen Mac mini z že naloženim OS X in knjižnico QuickTime. Z malce vztrajnosti lahko napravo pripravimo do tega, da predvaja tudi datoteke XviD.

Proti

Apple TV za delovanje obvezno potrebuje kabel HDMI, ki ga povečini najdemo le na HD-televizorjih, čeprav hkrati naprava sploh ne zna predvajati HD-vsebin. Verjetno največja zamera napravi je nepodprtost najpogostejših video formatov: DivX, WMV in XviD. Tudi nezmožnost zajemanja (snemanja) TV-programa, kar danes zna vsak DVD-snemalnik s ceno 100 evrov, je smešna. Apple TV je sicer prvi korak do predvajanja medijskih datotek shranjenih v naših računalnikih, na velikem TV-ju, vendar ta hip enostavno ponuja premalo funkcij proti konkurenci (s podobno ceno). Čeprav obvlada povezovanje v internet, tega ne zna izkoristiti za drugo kot spletne nakupe (in prek iTunes ni moč kupiti videa, ki bi se po kakovosti enačil vsaj z DVD-jem) in predvajanje reklam za filmske uspešnice, medtem ko so na primer informacije o borzah, igre, vremenu – vse, kar konkurenca ponuja že leta − enostavno pozabljene. Daljinski upravljalnik je ipodovsko miniaturen, a ob drugačni logiki menijev zmeden. Čeprav velja pohvaliti dobro brezžično delovanje 802.11n (ob ustrezni dostopni točki na drugi strani), pa za realnočasovno pretakanje filmov v evropskih hišah z železobetonskimi stenami to preprosto ne deluje dovolj dobro, da bi lahko uporabljali. Z veseljem bomo počakali na iTV 2.0 …

Jaka Mele