Vsi se spomnimo zgodbe izpred leta: Intel je začel prodajati prve štirijedrnike, a pravzaprav je šlo za v enem ohišju povezana dva dvojedrna procesorja. Čeprav je sistem procesor videl kot štirijedrnik, pa so inženirji (predvsem konkurenčnega) AMD-ja, rjoveli, da gre le za marketinško natego in da je štirijedrnik moč narediti le na en pravi način (češ, pazite se nas, ko pridemo – boste videli razliko) ...
Minilo je leto dni z vrsto zapletov in zamud na AMD-jevi strani. Očitno se je Intelov razlog – da je izdelava pravega štirijedrnika preveč kompleksno in (glede na zmogljivostno povračilo) neupravičena naložba, izkazal za resničen. AMD je skupaj kar trikrat premaknil dan izida tako imenovane Barcelone; vmes pa iz kvartala v kvartal večal poslovno izgubo, ki se je zadnje četrtletje z uspešno prodajo ATI-jevih grafik družine HD 2000 sicer nekoliko umirila. Bo AMD-ju s Phenomom in platformo Spider uspel preboj iz rdečih številk?
KDO JE PAJEK?
Spider je oznaka za ekosistem nove generacije procesorjev, veznih naborov/matičnih plošč in grafičnih kartic. AMD obljublja, da je Spider odgovor na poceni platformo naslednje generacije, ki si jo bo lahko privoščil vsak! Celotna usklajena ponudba je prvi korak k dokazu, da se je AMD restrukturiral in da so skupni procesi končno stekli. Procesorje ta hip navkljub prvotnim informacijam, sestavljata le dva predstavnika, in sicer modela Phenom 9500 in Phenom 9600 (na dan, ko sta procesorja prišla na trg, ju je bilo že moč naročiti v nekaj spletnih trgovinah, slovenski trgovci pa jih v glavnem šele pričakujejo). Njuni delovni frekvenci sta 2,2 in 2,3 GHz. Le dneve pred predstavitvijo je bil hitrejši model Phenom 9700 (2,4 GHz) zaradi v (po uradnih informacijah) zadnjih minutah odkritega hroščka »preložen« (ta je neškodljiv, vsebujete pa ga tudi 9500 in 9600; pravi razlog za zakasnitev pa naj bi bil po namigovanjih termalni) … Vezni nabor nove platforme je AMD serija 7 (na sosednjih straneh lahko že preberete teste matične plošče, temelječe na najmočnejši različici 790FX (RD790), sicer pa bomo v cenejših ploščah ugledali sprva le še 790X (RD780) in 770 (RD770). Grafični sektor pokrivata dva derivata pomlajene arhitekture RV670 – to sta Radeon HD 3850 in 3970.. Test prvega prav tako ekskluzivno na sosednjih straneh!
Novi vezni nabori so proizvedeni v 65 nm in so energijsko zelo učinkoviti. Južni čip SB700, ki sicer pride šele čez nekaj mesecev, pa bo povprečno porabo še razpolovil na skupaj le 10 W, kar je glede na konkurenta za več kot 250 % nižji rezultat! Ena glavnih odlik veznega nabora 790FX so kar štiri reže PCIE, od tega dve rezličice PCI-E 2.0 širine x16, dve pa x8.
AMD je že večkrat namignil, da se bo v letu 2008 način doseganja najhitrejših grafičnih rezultatov spremenil. Drage najhitrejše različice grafičnih kartic oznak Ultra ipd. bodo utonile v pozabo, namesto njih bomo v svojih računalnikih imeli po dve ali celo štiri množično prodajane modele srednjega razreda z nadvse ugodno ceno! Funkcija CrossFire X bo omogočena januarja z gonilniki 8.1, iz štirih identičnih grafičnih kartic pa ATI obljublja potrojeno zmogljivost enojne. Za februar ATI napoveduje celo Radeon HD 3870 X2 – na eni kartici dva grafična procesojra RV670 – in na platformi Spider bomo seveda lahko imeli štiri take kartice. Zmogljivostno zelo zanimivo (spomladi slutimo menjavo najmočnejšega na grafičnem prestolu).
Zakaj AMD tako poudarja navezo treh komponent – ekosistema Spider? Odgovor je v integraciji in prednostih, ki jih taka platforma prinaša. Ena izmed osnovnih je podpora tehnologiji Cool N Quiet 2.0, ki je sestavljena iz logike, dodane v vezni nabor serije 7, in iz zmožnosti novih procesorjev Phenom, da selektivno in hipoma po delcih izklapljajo dele procesorja, ki so trenutno neuporabljeni (tehnologija CoolCore). Optimalno delovanje in največji prihranek energije je mogoč le v skupni navezi obeh. Poleg tega je omogočeno še neodvisno dinamično prilagajanje delovne frekvence posameznih jeder, kot zahteva breme; pa učinkovitost pri zagotavljanju polne hitrosti pomnilniške prepustnosti ob sočasni upočasnitvi jeder in znižanju sistemske porabe energije. Zlata vredna pa je funkcija več termalnih kontrolnih točk, ki preprečuje procesorjevo segrevanje čez vrednost, ki pospeši hladilne ventilatorje.
AMD PHENOM 9500
Točno leto in 17 dni je minilo od Intelovega začetka prodaje štirijedrnih procesorjev in Intel naj bi jih v tem času prodal preko 5 milijonov. AMD-jev novinec ima pred seboj težko delo, saj mora poleg zadovoljitve pričakovanj svojih privržencev dokazati AMD-jevo trditev, da je pravi štirijedrnik boljši od dveh zlepljenih dvojedrnikov.
AMD,ju moramo priznati odlično potezo – Phenoma je najprej predstavil v množičnem segmentu, kjer so prodajne količine največje in kamor se je Intel vrgel šele pred nekaj meseci – tu so največje priložnosti. AMD-jevi procesorji ponujajo odlično razmerje med zmogljivostjo in ceno (po obeh so med 10 in 15 odstotki nižji od najbližjega konkurenta Intel Q6600). Skratka, s ceno 169 € za Phenom 9500 in 190 € za Phenom 9600 sta procesorja, kot bomo videli, po tehnološki in zmogljivostni plati odlična izbira za prestop v štirijedrni svet.
Phenom sestavljajo štiri jedra, vsako s 512 MB lastnega hitrega predpomnilnika L2 in s skupnim 2 MB pomnilnika L3. Največja energijska poraba TDP je za 9500 in 9600 enaka – 95 W, za 9700 pa bo 125 W. Phenom, ki temelji na arhitekturi K10 (Barcelona), se od Athlona 64 precej razlikuje, saj je bil deležen mnogih optimiranj in dodatkov, ki so skupaj dvignili zmogljivost za približno 25 % v primerjavi z isto delovno frekvenco. Phenomi (kodno ime trenutne izvedenke je Agena) so proizvedeni s 65 nm procesom, v prvi polovici 2008 pa naj bi bil opravljen prehod na 45 nm. Površina procesorja je 285 mm2, sestavlja pa ga 600 milijonov tranzistorjev.
Phenomu je treba priznati odlično zasnovo mikroarhitekture (vsaj na papirju), saj več jeder ob lahko komunicira z drugimi deli sistema po hitrem vodilu HyperTransport 3.0 (s hitrostjo 20,8 GB/sekundo je več kot podvojil prejšnjo generacijo z 8 GB/s – kar je posebej pomembno predvsem za navezo štirih grafičnih kartic Crossfire X); ob čemer Intelovo prednje vodilo, kjer na skupnem vodilu poteka komunikacija vseh procesorjevih jeder in komponent, deluje zaostalo. Novinec v procesorju je hiter predpomnilnik L3, ki je deljen med vsa jedra. Ta prevzema funkcijo uravnoteženega pametnega predpomnilnika in skrajšuje dostopne čase do podatkov. Izstopa napredni pomnilniški vnaprejšnji zahtevnik, ki zna podatke iz pomnilnika naložiti neposredno v L1 pomnilnik jedra, brez prehoda skozi L2. Optimirani so pogoni za predvidevanje in posamezni registrski števci. Vdelano je tudi strojno pospeševanje novega nabora ukazov SSE128 (SSE4a, ki se razlikuje od intelovega SSE4.1 iz procesorjev Penryn), ob vsem tem pa velja omeniti razširjen pospeševalnik plavajoče vejice, ki je zdaj 128-bitni (128-bitna interna podatkovna pot omogoča hitrejše preračunavanje operacij plavajoče vejice). Znatne pohitritve bomo deležni tudi pri uporabi virtualizacije, saj Phenomi omogočajo gostujočim operacijskim sistemom neposrednejši dostop do pogona hypervisor.
Zaradi »pametnejše« arhitekture je omogočena komunikacija med vsemi jedri (pri Intelu le med dvema jedroma vsake polovice), kar pripomore h boljši interni komunikaciji, ki ne obremenjuje zunanjega vodila (kjer so tudi vsi drugi pomnilniški in podatki komponent). Arhitektura dviga zmogljivost in učinkovitost z neposredno povezavo med pomnilniškim krmilnikom in vhodno-izhodnimi enotami ter jedri procesorja. Omogočeno je sočasno 32- in 64-bitno procesiranje. Vdelani DDR2-pomnilniški krmilnik poskrbi tudi za največjo možno pasovno širino pomnilniških operacij. To bi se moralo odraziti v hitrejšem delovanju aplikacij z nižjimi zakasnitvami.
KONKRETNO
Procesor smo preizkusili na plošči GigaByte GA790FX- DQ6 z najnovejšim BIOS-om. Deloval je nenormalno hladno, saj se je ob polni obremenitvi z AMD-jevim klasičnim box ventilatorjem segrel na vsega 42 stopinj C, medtem ko je ob nedelovanju miroval pri skoraj sobni temperaturi 31 stopinj!
Ne velja pozabiti, da lahko novi procesor uporabljamo bodisi na novi matični plošči platforme AM2+ ali pa na stari AM2. AMD-jeva platforma zato je in ostaja varnejša izbira (čeprav Intel uporablja vmesnik LGA775 že dlje časa, pa so za nove procesorje potrebni novi in novi vezni nabori). Ob namestitvi procesorja na obstoječo ploščo AM2 je treba nadgraditi le BIOS in procesor se bo le preklopil v HyperTransport 2.0 ali 1.0 in deloval normalno! Odlična dodana vrednost za bstoječe AMD-jeve uporabnike in podaljšanje življenjske doba AMD-jevih platform!
AMD je skupaj z Phenomi predstavil tudi program OverDriver, orodje, ki uporabniku omogoča neposredno nastavljanje procesorja – večkratnike, hitrosti vodila, hitrosti pomnilnika, napetost, vse iz okolja Windows. Orodje dostopa tudi do podatkov v realnem času o temperaturi, napetostih, frekvencah … Program bo deloval na vseh matičnih ploščah ne glede na proizvajalca, saj orodje komunicira neposredno s procesorjem! Vsi Phenomi so odklenjeni in tako ima uporabnik svobodno izbiro in orodje za uresničenje svojih želja.
Procesor nam je uspelo brez težav naviti na 2,7 GHz, kjer se ni segrel preko 50 stopinj C. To nakazuje na nizko energijsko porabo, ki je ob mirovanju slabih 20 W, pod polno obremenitvijo pa okoli 90 W.
| Test | AMD Phenom 9500 | Intel Core 2 Extreme QX9650 | Intel Core 2 Quad Q6600 | Intel Core 2 Duo E6750 | Intel Core 2 Duo E4300 | Intel Core 2 Duo E6700 | AMD Athlon64 X2 5000+ |
| PCMark2005 (CPU) | 6574 | 11102 | 7727 | 6843 | 4632 | 6774 | 5274 |
| 3Dmark2006 (CPU) | 3135 | 4530 | 3496 | 2411 | 1605 | 2385 | 1990 |
| Maloprodajna cena (€) | 169 | 1001 | 260 | 185 | 100 | 230 | 130 |
Tabela : Rezultati (sintetičnih) testov Futuremark 3Dmark 2006 in PCMark 2005 so zgovorni, a ne povedo vsega. Rezultati testov so indeksni, večja številka pomeni boljši rezultat.
Zmogljivostno je procesor na ravni najmočnejših procesorjev Athlon-64 FX, a hkrati le okoli 10 do 15 odstotkov počasnejši od množično prodajanega štirijedrnika Intel Q6600. Čeprav številke tega ne kažejo, pa je procesor pustil zelo dober splošni vtis – od tihega, hladnega delovanja, od izredne odzivnosti sistema …
SKLEP
AMD Spider in procesor Phenom sta brez dvoma korak v pravo smer. AMD mora zdaj le še pospešiti izdelavo in izkoristek proizvodnih linij (že pred meseci napovedana trijedrna različica procesorja Phenom naj bi bili štirijedrniki »z enim nedelujočim jedrom«, kar bo vsekakor poskrbelo tako za razlikovanje na trgu (tako cenovno kot funkcionalno in ponudbeno) kot dodatni prihodek (tudi če bodo procesorji poceni, bo to več, kot če bi jih zavrgli).
Iz našega preizkusa pa izpostavimo dve dejstvi.
1. Po simulaciji z navijanjem sodimo, da bo trenutno najmočnejši procesor Phenom 9600 še vedno počasnejši od Intelovega zelo ugodno pozicioniranega mainstream štirijedrnika Q6600 (in na AMD-jevo žalost prihaja še hitrejši in cenejši 45 nm sorodnik Q9xxx). A že danes je AMD opravil domačo nalogo in nove procesorjev postavil v srednji cenovni razred, kjer ponujajo ugodnejše razmerje med zmogljivostjo in ceno in so dosegljivi in zanimivi množicam! Če k temu prištejemo še najcenejšo matično ploščo na naboru 770 (70 €), in poceni grafične kartice s podporo DirectX 10.1 – dvigamo palec! Tudi v najslabšem primeru, če Intel začne cenovno vojno, bo to dobra novica za nas uporabnike.
2. Že danes smo Phenoma 9500 z le zračnim hlajenjem uspešno navili do 2,7 GHz (tuji kolegi pa Phenoma 9600 preko 3 GHz), kar je vsaj 20 % nad nominalno vrednostjo. Platforma Serije 7 ponuja veliko navijalskih možnosti, nad čemer smo navdušeni! Zaradi tega smo optimisti glede skorajšnjih novih, hitrejših modelov …In tudi Intel ima težave z dodatnim pospeševanjem celo 45 nm modelov, saj je na dan AMD-jevega Phenoma napovedani »papirnati« procesor Q9770 s hitrostjo 3,2 GHz že presegel TDP in znaša 136 W, kar pomeni, da ga bo podpirala le naslednja Intelova platforma X48, medtem ko trenutna generacija P35,Q33,X38 zaradi omejitve TDP na 130 W verjetno ne .
Objavljeno: Moj mikro December 2007 | Jaka Mele
